Slovenska turistična organizacija, državni mastodont dobro podprt z javnim denarjem, je že vedela, zakaj je bilo nujno zamenjati osrednji slogan za promocijo domače države iz »Slovenija – Zeleni košček Evrope« v »I feel Slovenia«. To sicer ne pomeni, da na Slovenskem ni kritične okoljevarstvene misli, saj se nenazadnje tudi pri nas še kako krepi civilnodružbena ekološka zavest, toda te tudi v tem mandatu povsem očitno primanjkuje politiki na oblasti v vladni palači in državnemu zboru.
Slovenska turistična organizacija, državni mastodont dobro podprt z javnim denarjem, je že vedela, zakaj je bilo nujno zamenjati osrednji slogan za promocijo domače države iz »Slovenija – Zeleni košček Evrope« v »I feel Slovenia«. Konkretno občutenje Slovenije namreč le še v redkih in od boga pozabljenih ter glavnega mesta kar se da oddaljenih krajih ustreza prejšnjemu turističnemu sloganu. Zato je sedanji vsekakor ustreznejši, saj se za razliko od prejšnjega ne postavlja več z domnevno ekološko zavestjo, ki naj bi bila doma na tej, danes prav sončni strani Alp. To sicer ne pomeni, da na Slovenskem ni kritične okoljevarstvene misli, saj se nenazadnje tudi pri nas še kako krepi civilnodružbena ekološka zavest, toda te tudi v tem mandatu povsem očitno primanjkuje politiki na oblasti v vladni palači in državnemu zboru.
Tako je denimo predsednik vlade Borut Pahor raje rep stisnil med noge in pred Zasavci, ki so na protestih pred vladno palačo opozarjali, da je predvsem po zaslugi sosežiganja odpadkov v Cementarni Lafarge v Trbovljah Zasavje najbolj bolna in onesnažena regija v državi, pobegnil skozi zadnja vrata. Potem je sicer zatrdil, da je v konkretnem primeru politika brez moči in da bodo navedbe Zasavcev in društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Ekokrog preverile pristojne službe. Tako je naposled včeraj Lafarge Cement domnevno nenapovedano obiskalo več članov okoljske inšpekcije in po več urah dela opravilo podroben inšpekcijski pregled. Toda pooblaščene osebe Inšpektorata domače Republike za okolje in prostor so na kraju samem ugotovile le, da cementarna obratuje skladno z zakonodajo in okoljskim dovoljenjem.
Drug zgovoren primer pomanjkanja politične ekološke zavesti pri nas, pri katerem prav tako ne gre za dvomiti, da je vse potekalo v skladu s predpisi, je še nekoliko novejši. V okviru velike kampanje, ki so jo leta 2001 v imenu zmanjšanja možnosti jedrskega terorizma sprožile Združene države Amerike, je ta konec tedna iz inštituta Vinča v Srbiji na pot proti matični državi izvora, v tem primeru Rusiji, krenil jedrski odpad, ki ga ne uporabljajo več. Kljub temu da tudi ta tranzit v celoti financira mednarodna skupnost pod okriljem Mednarodne agencije za jedrsko energijo, so sprva načrtovali najbolj varčno in najbolj direktno pot tega visoko radioaktivnega materiala nazaj v domovino Rusijo. Z vlakom bi naj nevarni tovor odpremili preko Hrvaške, Madžarske in Ukrajine.
Toda ker domnevno demokratično in s tem tudi ekološko od domovine manj razviti Hrvaška in Ukrajina kljub mednarodnim pritiskom in gotovemu zaslužku nista dovolili, da bi izrabljeno jedrsko gorivo iz srbskega inštituta Vinča potovalo čez njuni ozemlji, je svoj politično-ekonomski piskrček pristavila Slovenija. Te jedrske odpadke so tako po železniških progah Madžarske in Slovenije v poznih nočnih urah dostavili v Luko Koper, od koder so z ladjami krenili naprej na končno tajno lokacijo v Rusiji. Kljub temu da je potekal v popolni tajnosti, naj bi srbski jedrski tovor brez kakih posledic že zapustil ozemeljske vode Slovenije.
Oba akutna primera pomanjkanja okoljske zavesti pri političnih nosilcih javne oblasti imata sicer ob tem, da je tudi ta jedrski tovor po železniških tirih prevozil prav Zasavje, še eno skupno točko. Oba namreč ustrezata veljavnim predpisom. Kot so ugotovili inšpektorji za okolje in prostor Cementarna Lafarge v Trbovljah obratuje povsem v skladu z zakonodajo in okoljskim dovoljenjem. Tudi pri transportu jedrskih odpadkov iz srbskega inštituta Vinča čez Slovenijo naj ne bi prišlo do nobenih vplivov na okolje in prebivalstvo, saj so bili v celoti izpolnjeni vsi pogoji iz predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga ter varstvo pred sevanjem in jedrsko varnost. Za samo fizično varnost pa sta poskrbeli varnostna služba in policija.
Te ali one predpise, torej tudi iz okoljevarstvenega področja, pa na pobudo resornih ministrstev vlade, sprejema poslanska večina v Državnem zboru. Tako je - kljub temu da naj bi bilo z obstoječimi domačimi predpisi za prevoz nevarnega blaga vse v najlepšem redu - sinoči v Državnem zboru kar po skrajšanem postopku potekala obravnava in sprejem prav novele zakona o prevozu nevarnega blaga. Ne glede na lastno politično barvo ali prepričanje jo je podprlo vseh 85 na seji navzočih poslank in poslancev. Pristojnosti za pripravo predpisov s področja prevozov nevarnega blaga so se prenesle z ministrstva za notranje zadeve oziroma policije na ministrstvo za promet. Hkrati pa se ločujeta vlogi pripravljalca predpisov in izvajalca nadzora, saj bo nadzor nad prevozom nevarnega blaga ostal v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.
Uradno je sicer obveljalo, da se po slovenskih cestah, železnicah in morju vsak dan prevaža na tone in litre nevarnega blaga. In da je novelo potrebno sprejeti, da se bodo predpisi izvajali dosledno in da se bodo prevozi nevarnega blaga nadzorovali. Toda če bi bili predpisi s področja nevarnega blaga res ustrezno urejeni, jih najverjetneje sinoči po skrajšanem postopku v Državnem zboru le ne bi bilo potrebno spreminjati. Toda resnici na ljubo je prav spreminjanje in dopolnjevanje predpisov osnovna naloga vladajoče politike.
Zato se tudi Vlada Boruta Pahorja, ko se skrije za ugotovitve okoljske inšpekcije, da Lafarge Cement posluje v skladu z zakonodajo in okoljskim dovoljenjem, predvsem spreneveda. Dela neumno. Kajti če Lafarge posluje v skladu z dovoljenji in zakonodajo, potem mora nekaj biti narobe prav s predpisi oziroma okoljskim dovoljenjem, ki mu sosežiganje odpadkov v neprevetreni zasavski dolini dovoljuje. Toda tako sosežiganje kot prevoz nevarnih odpadkov so predvsem velik biznis, ki pa ga sicer omejujejo zgolj predpisi, torej politika. In tako za razliko od Hrvaške in Ukrajine, Slovenija ostaja predvsem politično onesnažena država.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačim, politično onesnaženim koščkom Evrope v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>