Sobota, 27. 11. 2010
Bogdan B
Seu Jorge, zvezda iz filmov Božje mesto, Življenje pod vodo ter Ubežnik in vokalist s strumnim basom, je tokrat še poglobil svojo glasbeno izraznost. Ob pomoči bobnarja Pupilla in kitarista Lucia Maia (oba Naҫao Zumbi) ter basista in skladatelja Antonia Pinta, med drugim avtorja glasbe za filme Centralna postaja, Božje mesto in Popoln tujec, je ustvaril vroč album priredb, ki obsegajo bolj ali manj znane brazilske komade kot tudi nekaj klasik popularne glasbe ... (v celoti!)
* Seu Jorge je dejaven na brazilski glasbeni sceni dobrih deset let. Svojo glasbeno kariero pelje vzporedno s filmsko in ta mu je prav gotovo pomagala pri prepoznavnosti, saj je odigral glavne in stranske vloge v filmskih hitih, kot so Božje mesto, Ubežnik in Življenje pod vodo. Za slednjega je celo naredil soundtrack, na katerem so večinoma priredbe komadov Davida Bowieja. Kot glasbenik se je uveljavil predvsem kot renovator sambe, ki jo enkrat odpelje v funki, drugič bolj v rockovske vode, to pa mu je uspelo predvsem s svojim očarljivim baritonom, ki komadom daje dodatno težo in globino.
Prepoznavnost vokala je v popularni glasbi seveda ključna za identifikacijo z občinstvom, a za samo kakovost glasbe dober vokal seveda ne zadostuje. Tako so bili dosedanji Jorgejevi izdelki sicer dobri, a niso izstopali. Bistvena sprememba se je zgodila z novim albumom. Jorge ga je posnel s skupino Almaz, v kateri sta kitarist Lucio Maia in bobnar Pupillo iz zdaj že legendarne rockovske zasedbe Nacao Zumbi iz Recifeja ter basist in skladatelj Antonio Pinto, sicer avtor glasbe za filme Centralna postaja, Božje mesto in Popoln tujec. Seu Jorge v intervjujih izpostavlja prav sodelovanje s članoma zasedbe Nacao Zumbi, za katero meni, da je najpomembnejša zasedba v Braziliji v devetdesetih letih. In temu primeren je tudi zvok na novem albumu. Čeprav fantje večinoma obdelujejo brazilsko gradivo iz zgodnjih sedemdesetih, ga pretanjeno oblečejo v nekakšno novodobno funk psihedelijo, kjer ima vsak delec zvoka svoje pomembno mesto. A to še ni vse. Seu Jorge and Almaz se ne zadovoljijo samo s priredbami znanih brazilskih komadov, ki so zaznamovali njihova otroštva. Pogumno se soočijo tudi s Kraftwerk, Royem Ayersom in celo Michaelom Jacksonom. Njihova priredba The Model je nekje med Kraftwerk in Demolition Group, priredba soul jazz klasike Everybody Loves the Sunshine pa je neverjetno seksi. Jacksonov Rock With You se zdi malce neizrazit, zato pa je priredba komada Girl You Move Me dvojca Cane and Abel nedvomno eden izmed najboljših rockovskih komadov tega leta.
Almaz v vseh različicah deluje kot dobro namazan bend za srednješolske zabave, ki se z lahkoto, a z izrazitim avtorskim pečatom, sprehaja med domačimi in tujimi hiti in dekleta spravlja v trans. Najbrž je mogoče trditi, da je album priredb dober takrat, ko sploh ne pomisliš, da poslušaš priredbe. In ravno to je uspelo Seu Jorgeju in triu Almaz. Zadeva pa postane celo duhovita, ko se spraviš poslušati originale. To je muzika, ki v svoji rockerski drži deluje smrtno resno, a je hkrati neskončno zabavna. In nekaj zagotovo drži. Če vas zagrabijo Seu Jorge in Almaz, potem ste za nekaj časa pečeni. Morda celo vse tja do junija, ko se brazilska banda ponovno pojavi v Evropi. In kaže na to, da ne bo treba daleč na druženje z njo.
Preden si v celoti zavrtimo album, ki ga je poleti izdala funky založba Now-Again iz Los Angelesa, poglejmo še katere brazilske avtorje so obdelali Seu Jorge in Almaz. Album odpira Errare Humanum Est, komad Jorgeja Bena iz leta 1974. Sledi Das Model. Cristino je napisal Tim Maia, Saudosa Bahia pa Noriel Vielal. Odlični Cirandar je delo Paule Lima, Tempo de Amor pa je spisal Baden Powell. Sledi Everybody Loves the Sunshine in nato eden izmed vrhuncev albuma, komad Pai Joao manj znane skupine Tribo Massahi. Nato poslušamo Rock With You pa Cala Boca, Menino Joaa Donata. Za konec še Girl You Move Me in prelep Juizo Final Nelsona Cavaquinha. Vse to v odličnih priredbah zasedbe Seu Jorge and Almaz.
pripravil Bogdan Benigar
Komentarji
komentiraj >>