* Koncertnih zapisov free-jazzovskih in sorodnih svobodnjaških muzik je veliko. Pravzaprav toliko, da bi ob pomanjkanju zanimivih živih posnetkov v terminu za RŠ koncert lahko vsak teden poslušali svež koncertni podvig kakšnega od številnih čislanih svobodnjaških glasbenikov. Ima pa ta frekventnost tudi negativen učinek. V obilici tovrstnih posnetkov se pač hitro pojavi vtis, da se glasbeniki kljub avanturistični naturi muzik hitro začnejo ponavljati. Lahko bi govorili tudi o poenoteni estetiki, ki v detajlih sicer razkriva specifike posameznih avtorjev, toda na površju gre vendarle za razmeroma preverjene obrazce, redko odstopajoče od free-jazzovskih in improvizacijskih smernic. To pa seveda ne pomeni, da je tovrstnih koncertov preveč. A praviloma gre vendarle za glasbo, katere potencial zaživi ob trenutnem spremljanju posameznih koncertov, medtem ko so številni posnetki bolj stvar zbirateljstva, rezerviranega le za najbolj zveste privržence svobodnjaških muzik. Se pa v tej množici priložnostno pojavi posnetek, zanimiv za širšo publiko in eden takih je tudi nov koncertni album ‘Spirits Aloft' dvojca Henry Grimes/Rashied Ali.

O tem, da gre za prav posebna glasbenika govori že njuna častitljiva starost, saj sta v času koncerta, zabeleženega v letu 2009, tako Grimes kot Ali krepko zakorakala v sedemdeseta leta svojega življenja. In če smo free-jazzovske dedke običajno vajeni spremljati skozi reference njihovega muziciranja iz šestdesetih in sedemdesetih let minulega stoletja, ko so na glavo postavili do tedaj uveljavljene jazzovske smernice, Grimes in Ali s ploščkom ‘Spirits Aloft' dokažeta, da njuna zvedavost z leti ni opešala.

Za Henrya Grimsa, ki se je med letoma 1969 in 2003 povsem umaknil iz glasbenega ustvarjanja, je ta želja po odkrivanju svežih idej pravzaprav logična. Po tem, ko je v petdesetih in šestdesetih igral bas v zasedbah jazzovskih prevratnikov, kot so Cecil Taylor, Albert Ayler, Pharoah Sanders in Don Cherry, je po dolgoletnem premoru njegovo navdahnjeno muziciranje povsem razumljivo. O tem, s kakšno mladostniško zagnanostjo vihti lok in trese strune svojega dvojnega basa smo se nenazadnje lahko prepričali pred nekaj leti, ko je najprej nastopil na serialki Defonija in pozneje še v izvrstni zasedbi Spiritual Unity skupaj s kitarskim mojstrom Marcom Ribotom.

Za Grimesovim entuziazmom pa prav nič ne zaostaja legendarni free-jazzovski bobnar Rashied Ali. Privržencem jazzovskih muzik se je v spomin bržkone najbolj vtisnil po sodelovanju z Johnom Coltraneom, med svoje sodelavce pa je med drugim vpisal tudi Alice Clotrane, Pharoaha Sandersa, Billa Dixona, Jamesa ‘Blooda' Ulmerja, Billa Laswella in Keijija Haina. Za razliko od Grimesa je bil Ali dejaven vse od začetka šestdesetih pa do avgusta 2009, ko je preminil za posledicami srčnega napada. Torej le šest mesecev po tem, ko je s svojim filadelfijskim kolegom odigral koncert, ki je sedaj zabeležen na izvrstnem ploščku ‘Spirits Aloft'.

To pa ni bilo njuno prvo sodelovanje. V letu 2007 sta posnela album ‘Going to the Ritual', nato pa odigrala pet oziroma šest koncertov, ki so jima pripravili izvrsten teren za zadnji posnetek. Na prvem albumu je bilo njuno sicer vrhunsko muziciranje mnogo bolj zgoščeno in varno, s ploščo ‘Spirits Aloft' pa drug drugemu odpreta prostor, ki prav skozi njune individualne sposobnosti v polnem potencialu izpostavi mojstrski posluh za sošpilavca. Rezultat je izjemno dinamičen posnetek poln svežih idej, ki svobodnjaške muzike predstavi v njihovi najlepši luči.

pripravil Goran Kompoš