Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov (1643 bralcev)
Torek, 30. 11. 2010
DPU




Vasja Badalič: Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov

V četrtek, 25. novembra, je v Klubu Gromka na Metelkovi v okviru 14. letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom Razredni boj po razrednem boju predaval Vasja Badalič, avtor knjige Za 100 evrov na mesec.

Badalič je na podlagi svojega poznavanja razmer v tako imenovanem tretjem svetu, predvsem v Aziji, predstavil položaj tamkajšnjih delavcev. Ob državnem suspenzu delovne zakonodaje vladajo skoraj sužnjelastniški odnosi. V analizi zahtev, ki jih v svojih bojih zastavljajo delavci, je avtor v primerjavi z delavskimi zahtevami v 19. stoletju in Marxovim in Engelsovim Komunističnim manifestom, ki zahteva popolno spremembo družbene ureditve, poudaril njihovo bazičnost.

Tretjesvetovni delavci, ki jih večinoma zaposlujejo podizvajalci korporacij, se morajo najprej boriti za priznanje svoje identitete oziroma da obstajajo kot delavci. Njihove zahteve so večinoma zahteve za minimalno izboljšanje zaslužka, ne da bi živeli dostojnejše življenje, ampak da bi sploh lahko preživeli. V območjih toleriranih ilegalizmov se morajo boriti že za samo zmožnost postavitve kakršnekoli zahteve, saj formalnih možnosti za to ni oz. so onemogočene z uporabo groženj in nasilja, tudi vojaškega. Glede na to, da v nekaterih delih sveta najbližja kasarna ni več kot 25 metrov oddaljena od tovarne, moramo morda ponovno premisliti o legitimnosti nasilja v delavskem boju.

Raven boja se je v našem času torej spustila na nično točko, saj za prvi svet subjekt boja sploh ne obstaja in se mora v soočenju s svojimi razmerami boriti za samo možnost boja. Radikalna zahteva po družbeni spremembi povsem umanjka. Upori se dogajajo povsem fragmentirano in so obsojeni na spontanost. Pri tem se moramo zavedati, da cena dela v tretjem svetu vpliva tudi na ceno dela pri nas. Delitev na prvi in tretji svet je pravzaprav povsem provizorična. Politično delovanje mora zato izhajati iz trditve, da obstaja en sam svet. Badalič se je spraševal, če je z javnim pritiskom na nadnacionalne organizacije mogoče doseči enoten svetovni delovno-pravni red in učinkovit nadzor njegovega izvajanja, kar je med publiko predavanja naletelo na določene pomisleke.

DPU ta četrtek ob 18. znova vabi v Gromko. Stipe Čurković bo predaval o lažnih smrtih razreda.


Poročilo je pripravil Rok Benčin

 



Komentarji
komentiraj >>