OFF NAPOVEDNIK

Skupina hekerskih aktivistov Anonymous je sprožila serijo napadov na spletne strani podjetij, ki so odrekla podporo portalu Wikileaks. Med tarčami se je znašla švicarska poštna banka, ki je ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangu zamrznila račun, na katerem se je doslej zbralo 60 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov, namenjenih delovanju Wikileaksa.

Spletni napadi so zaenkrat klasične preobremenitve strežnikov, zaradi katerih spletne strani nehajo delovati. V intervjuju za BBC je član Anonymousa z nadimkom Coldblood povedal, da so tarče spletne strani podjetij, ki so odstopila od sodelovanja z Wikileaksom. Poleg švicarske poštne banke sta to tudi spletna knjigarna Amazon in ponudnik denarnih transakcij PayPal. Coldblood je sporočil, da so kot organizacija vedno delovali proti cenzuri in omejevanju svobode izražanja. Njihove metode so v številnih državah nezakonite, doslej pa v tej akciji niso uspele sesuti nobene strani. Vendar to tudi ni njihov namen. Podjetjem, ki so se uklonila pritiskom establišmenta želijo namreč sporočiti, da so ljudje nezadovoljni, primer Wikileaksa pa razumejo kot bojno polje, na katerem se zbirajo ljudje, ki korakajo proti vladam.

Gibanje Anonymous pa Wikileaksu pomaga tudi z mrežo strežnikov, ki omogočajo anonimni transfer podatkov od vira do strežnika ter stabilno delovanje strani, kateri so odrekli podporo večji ponudniki domen. Stran je namreč nehala biti dosegljiva na naslovu wikileaks.com, je pa ponovno dostopna na naslovu wikileaks.si ali preko IP-naslova.

Vi pa poslušate OFF program Radia Študent, ki pozdravlja angažma uvajanja transparentnosti, v času, ko republikam ne ustreza več njihovo ime.

OFF PROGRAM

V znanstvenem žurnalu Science so raziskovalci opisali teoretično podlago za nevidni material, s katerim je mogoče lomiti vidne fotone na način, ki daje vtis ogledala v treh dimenzijah. To dosežejo z laserskim vrtanjem lukenj v poseben nano-polimerni material, kar pa ostaja precej zamuden postopek. Če bi torej želeli ustvariti pregrinjalo velikosti enega kvadratnega milimetra bi to zahtevalo veliko časa, a raziskovalci so prepričani, da bodo sčasoma lahko napravili pregrinjalo, ki bo očesu skrilo objekt velikosti hiše. Trenutno operirajo z nanocevkami velikosti 200 nanometrov, potrebujejo pa takšne, ki ne merijo več kot 10 nanometrov.

Irska vlada je v parlamentu dobila podporo za varčevalne ukrepe, ki predvidevajo izjemno stroge posege v proračun. Javne izdatke želijo zmanjšati za 4 milijarde evrov, zbrane davke pa povečati za 2 milijardi evrov. Varčevalni ukrepi, ki jih uvaja vlada premierja Briana Cowena, so pogoj za načrtovano pomoč ali bolje rečeno povratne kredite v višini 85 milijard evrov, ki jih bosta nudila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad. Ukrepi med drugim predvidevajo padec minimalne urne postavke za en evro - sedaj bo znašala 7,65 evra, šolnine univerz pa se bodo zvišale za 25 odstotkov. Davčni analitiki ocenjujejo, da bodo najbolj prizadeti najslabše plačani, medtem ko jih premožni Irci morda sploh ne bodo občutili. Irska se je v težavah znašla zaradi dokapitalizacij domačih bank, njihov proračunski primanjkljaj pa znaša kar 32 odstotkov. Poklicali smo tiskovnega predstavnika irskega sindikata SIPTU, Franka Connoly-ja.



Pred milansko operno hišo La Scala so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Demonstracije proti načrtovanim rezom v financiranje umetnosti in izobraževanja so se začele kot miren shod delavcev v operi, eskalirale pa so, ko je policija s solzivcem in pendreki napadla približno sto študentov, ki so vanje metali petarde. Protesti so bili le uvod v strasten govor dirigenta Daniela Barenboima, ki je pred začetkom opere Valkira Richarda Wagnerja neposredno naslovil predsednika Giorgia Napolitana sedečega v kraljevi loži. Dvorana je izbruhnila v aplavz, ki se mu je po poročanju prič pridružil tudi sam predsednik republike.

Avstralska vlada je odgovornost za objavo diplomatskih depeš pripisala vladi Združenih držav Amerike in ne novinarskemu delu Juliana Assangeja. Po besedah avstralskega zunanjega ministra Kevina Rudda se ob depešah pojavljajo vprašanja ustreznega varovanja, Assangeu pa bo Avstralija nudila vso ustrezno konzularno pomoč, kot jo nudijo vsakemu svojemu državljanu aretiranemu v tujini. Assange je medtem javnost že prosil, naj ne ubija kurirja, ki prinaša slabe novice. Trenutno je v priporu, londonsko sodišče pa je zavrnilo njegovo prošnjo za varščino. Njegovo izročitev zahteva Švedska, ki mu želi soditi zaradi obtožb spolnega nadlegovanja, Združene države pa bi ga rade ovadile na podlagi protivohunskega zakona iz leta 1917.

Francija bo postala prva evropska država, ki bo prepoznala palestinsko državo v mejah iz leta 1967. V preteklem tednu je predsednik palestinske avtoritete Mahmud Abas prejel tudi pisma iz Argentine, Brazilije in Urugvaja, ki so prav tako izrazile svoje priznanje palestinske države. Nedavni razvoj prihaja po napovedi Izraela, da ne bo ustavil načrtovanih gradenj novih judovskih naselij na ozemljih, ki so tradicionalno pripadala Palestincem.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se nadaljuje sojenje nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu poveljniku slovenskih oboroženih sil Albinu Gutmanu zaradi obtožbe o nevestnem delu v službi pri nakupu oklepnikov Patria. Erjavec je pred današnjo obravnavo povedal, da ga je obrambna ministrica Ljubica Jelušič že odvezala molčečnosti, zato bo na sodišču danes prebral svoj zagovor. Pojasnil je, da ga državni zbor ni mogel odvezati molčečnosti, saj deluje v drugačni sestavi kot v času, ko je bil on obrambni minister. Vendar pa zakon o tajnih podatkih predvideva, da lahko to stori aktualna obrambna ministrica.

Zobozdravstvene asistentke v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica danes začenjajo stavko. Pridružile se bodo kolegicam iz celjskega zdravstvenega doma, ki so stavko začele že včeraj. Oboje od svojih delodajalcev zahtevajo novo sistemizacijo delovnih mest. Od direktorjev Zdravstvenih domov stavkovni odbor pričakuje, da vsem zaposlenim, ki neposredno asistirajo zobozdravniku pri njegovem delu, ponudijo v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zobozdravstvenega asistenta. Govorili smo s predsednikom sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonkom Vukadinovičem, ki je tudi predsednik stavkovnega odbora.



Predlagani nov zakon o Radioteleviziji Slovenija po mnenju nepovezanega poslanca Andreja Magajne ni toliko boljši od starega zakona, da bi si zaslužil referendumsko podporo. Predlagateljem novega zakona Magajna očita predvsem uvajanje tako imenovanega hibrida med javnim in tržnim zavodom, kar odpira vrata privatizaciji nacionalne RTV hiše, izrazil pa je tudi bojazen, da zakon o javnih ustanovah dopušča posege na primer v zdravstvo, kar pa ni zajeto v trenutno debato, ki se osredotoča predvsem na RTV. V pogovoru nam je povedal naslednje:



OFF je pripravil Luka T.