Povsem v skladu z veljavno ustavno in pravno ureditvijo domače republike vas, vse do sodelovanja na volitvah upravičene državljanke in državljane, ta konec tedna domača politika poziva na že drugo odločanje o tem, ali je zakonska ureditev kot jo je domači Radioteleviziji Slovenija namenila trenutna koalicija pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti, ustrezna, ali pa bi veljalo obdržati kar sedanjo ureditev...
Povsem v skladu z veljavno ustavno in pravno ureditvijo domače republike vas, vse do sodelovanja na volitvah upravičene državljanke in državljane, ta konec tedna domača politika poziva na že drugo odločanje o tem, ali je zakonska ureditev kot jo je domači Radioteleviziji Slovenija namenila trenutna koalicija pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti, ustrezna, ali pa bi veljalo obdržati kar sedanjo ureditev. V obeh primerih gre sicer za izrazito spolitizirano vprašanje, saj bo že sam izid sobotnega referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija primerna podlaga za številne interpretacije aktualnega razpoloženja domačega volilnega telesa. Zato je temu in ne konkretnim vsebinskim določilom nove zakonodajne podlage za osrednjo državno medijsko hišo tudi popolnoma podrejena tokratna pred-referendumska kampanja.
Za sedanji zakon o nacionalni Radioteleviziji je sicer v imenu prejšnje koalicije in vlade poskrbel Branko Grims, prav pod njegovimi umnimi določili, pa je svoj mandat do konca izpeljalo prejšnje troglavo vodstvo Radiotelevizije Slovenija. Nekdanji prodajalec avtomobilov Anton Guzej kot generalni direktor in kot njegova prva pribočnika oziroma oprodi direktorja televizije in radia, Jože Možina ter Vinko Vasle. Zato je logično, da najbolj goreči nasprotniki ponovnega preurejanja zakonske podlage za delovanje RTV Slovenija, prihajajo prav iz politično ideološke sfere, ki jo še naprej obvladujeta Janez Janša in SDS.
Kako zelo spolitizirano je domače ideološko polje na relaciji trenutna koalicija in opozicija, pa ni razvidno le iz političnega opredeljevanja do zakonskega predmeta referenduma, kot se ga te dni vnaprej pričakovano gredo domači politični podmladki, pač pa tudi iz diametralno nasprotnih stališč do zakona obeh domačih novinarskih stanovskih organizacij. Kljub temu da za ustvarjanje programa radiotelevizije še zdaleč ne zadoščajo zgolj novinarji, pa je že zaradi domnevno posebnega demokratično-nadzornega poslanstva njihovega poklica, ta še kako zgovorna. Glede na napovedi obeh predsednikov bodo tako za novi zakon o RTV Slovenija to referendumsko nedeljo glasovali člani Društva novinarjev Slovenije, proti pa bodo člani Združenja novinarjev in publicistov.
Glede na to, da bi naj bila svoboda združevanja ena temeljnih pravic tudi v tej domači pol-suvereni Republiki, je sicer demokratična konkurenca tudi na področju novinarskih stanovskih organizacij povsem legitimna. Toda v trenutku ko ena nastopi v prid trenutne politične koalicije in druga v prid trenutne opozicije, od te legitimnosti ostane bore malo, pa čeprav obe osrednji domači novinarski organizaciji ostajata konsistentni v svojih stališčih. V Društvu novinarjev Slovenije so Grimsovemu preurejanju Radiotelevizije nasprotovali, zato je vsekakor logično, da nov, tako imenovani Šircin zakon o RTV, podpirajo. Na drugi strani pa so v minulem mandatu sprejet Grimsov zakon pozdravljali v Združenju novinarjev in publicistov, zato je povsem logično, da njegovi nadomestitvi z novim zakonom nasprotujejo.
A med obema stanovskima organizacijama, ne glede na vtis, da obe ponavljata v pred-referendumskih političnih štabih zagovornikov in nasprotnikov novega zakona o RTV pripravljena stališča, je vendarle pomembna razlika. V Združenju novinarjev in publicistov med drugimi opozicijskimi novinarji svoje interese in poglede uveljavljata tudi prav oprodi vodilne garniture, ki so jo na Tavčarjevo in Kolodvorsko naplavila še naprej veljavna določila Grimsovega zakona o RTV. To sta Jože Možina in Vinko Vasle. Še do nedavna direktor Radia Slovenija je po novem tako celo hišni predstavnik Združenja za celotno Radiotelevizijo, ki ponovno kot novinar aktivno sodeluje v predreferendumski kampanji zoper nov zakon o RTV.
Toda ne glede na to, da je predlagateljem in zagovornikom Šircinega zakona težko pritrditi, da bo ta odpravil s politizacijo kadrov in vsebin na državni radioteleviziji, pa je enako težko, če že ne popolnoma nemogoče trditi, da ni za dodatno politizacijo narodno zabavnih, cerkvenih in drugih cenenih programskih vsebin ter politično profiliranih in temu ustrezno zvestih novinarskih in drugih kadrov, poskrbel prav zakon, za katerega je sramežljivo zaslužen Branko Grims.
Tako državna radiotelevizija kot domače novinarstvo sta tako pred svojevrstnim razpotjem, dilemo, na katero pa tudi rezultat nedeljskega referenduma o RTV ne bo dal natančnega in dokončnega odgovora. Naj bosta javna ali nacionalna? Naj si torej prizadevata za narodov blagor, ozemlje in idejo, ali pa naj zasledujeta javni interes in blaginjo širše družbene skupnosti? Odgovor je pravzaprav preprost. Dokler se v domači Republiki tako nacionalni kot javni interes določata v skladu s političnimi potrebami vsakokratne koalicije pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti, potem bosta temu podrejena tudi nacionalna radiotelevizija ter državotvorno novinarstvo, politično spreminjanje zakonskih okvirjev njunega dela pa se bo le nadaljevalo.
Zato bo glede na videno in slišano tudi v tej pred-referendumski kampanji za potrditev ali zavrnitev novega zakona o RTV Slovenija ter ne glede na končni rezultat osrednja državna medijska hiša ostala nacionalna. Še posebej po zaslugi za časa prejšnje vlade dodobra poplačanih aktivistov Združenja novinarjev in publicistov, pa nacional-državotvorno ostaja tudi domače novinarstvo. Toda tako to gre. Tako bo dokler bo kvazi-javni interes na Slovenskem definiran in odvisen od vsakokratne politične opcije na oblasti. Toda to ni javni, ampak zgolj kratkoročni nacional-politični interes, kot ga v skladu z lastnimi notranje političnimi potrebami vsiljuje vsakokratna politična opcija na oblasti. Da bi namreč nacionalna radiotelevizija imela vsaj malo možnosti, da postane res javna, bi za začetek enotno in pozitivno stališče do konkretnih zakonskih določil, ki bi ji to omogočale, morale zavzeti vsaj obe osrednji novinarski organizaciji pri nas, če že domača politika tega sama očitno ni sposobna.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem - z dilemo zakaj nacionalna RTV hiša tudi v prihodnje še ne bo javna v zobeh - poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>