V novi Temni zvezdi boste lahko prisluhnili posnetku razrezanega pogovora s Priitom Pärnom, ki je bil skupaj z Olgo, soprogo in tudi ustvarjalko, rezidenčni umetnik letošnje »7. Animateke«, ki se je včeraj v Ljubljani končala s podelitvijo nagrad najboljšim. Za konec oddaje pa še ščepec info bloka, v katerem vas bomo med drugim opozorili na nov program Slovenske kinoteke, ki se danes prične z Ozujevim filmom »Potovanje v Tokio« in s preimenovanjem kinotečne dvorane v »Dvorano Silvana Furlana«.
V CELOTI
Prav lepo pozdravljeni v novi Temni zvezdi, v kateri boste danes lahko prisluhnili daljšemu posnetku sicer razrezanega pogovora s Priitom Pärnom, ki je bil skupaj z Olgo, soprogo in tudi ustvarjalko, rezidenčni umetnik letošnje »7. Animateke«, ki se je včeraj v Ljubljani končala s podelitvijo nagrad zmagovalnim animacijam. Z mednarodno najuspešnejšim estonskim avtorjem in profesorjem na talinski akademiji, rojenim 1946. leta v Talinu, ki je sprva delal kot botanični ekolog, od konca šestdesetih let minulega stoletja pa kot karikaturist in ilustrator, sta se v »Kinodvoru« v sklopu t. i. »Delovnega zajtrka« pogovarjala Igor Prassel in Nobuaki Doi.
Na letošnji »Animateki«, ki bo med šestnajstim in osemnajstim decembrom z delnim programom potekala tudi v »Kinu Udarnik«, z otvoritvijo razstave Špele Čadež z naslovom »Mali svetovi«, ki bo med drugim obiskovalkam in obiskovalcem omogočila, da bodo pokukali v proces nastajanja stopmotion animiranega filma, smo si gledalke in gledalci v retrospektivi, posvečeni Priitu, lahko ogledali vsa njegova dela, razen nekaterih reklam, ki pa organizatorjem niso bile dostopne v vizualnem formatu.
Priit Pärn, ki od začetka osemdesetih let deluje kot svobodni grafični ustvarjalec, je v zadnjih petindvajsetih letih imel več kot trideset samostojnih razstav po celem svetu, bil pa je tudi umetniški vodja in režiser animiranih filmov pri »studiu Tallinfilm«, od leta 1994 pa deluje v studiu »Esti Joonisfilm«.
Pärn je za enajst animiranih filmov, dolgih do 45 minut, kratke filme in reklame prejel okoli sedemdeset mednarodnih nagrad, med katerimi je potrebno izpostaviti nagrado »ASIFA« za življenjsko delo, prav tako je njegov opus predstavljen prek številnih retrospektiv širom sveta.
A svojega znanja ta izjemno priljubljeni ustvarjalec in eden največjih animatorjev ne drži zase. Deli ga namreč tudi z učenci – mnogim je pomagal na njihovi ustvarjalni poti, nasploh je estonska animacija zelo zanimiv fenomen -, saj zadnjih dvajset let deluje - poleg članstev v žirijah na več kot tridesetih mednarodnih filmskih festivalih – tudi kot učitelj. Naj povemo še, da je od leta 2008 član Evropske filmske akademije, v letih 1994 in 2007 je bil umetniški vodja Oddelka za animacijo na Akademiji za umetnost v finskem Turkuju, od leta 2006 pa je tudi vodja Oddelka za animacijo na Estonski akademiji za umetnost.
Kako pa se je vse začelo? Igor Prassel in Priit Pärn:
V kakšno okolje se je Priit rodil, predvsem pa, kako je njegovo otroštvo vplivalo na njegovo ustvarjalno pot in kako je ta v začetni fazi potekala? Več naša sogovornika:
Kako pa Pärn pristopa k prepletu vizualnega in narativnega, začenši s filmom »Hotel E«,v katerem premišljuje o nasprotjih in mejah sodobne Evrope:
Če je bilo v prvem Priitovem filmu »Ali je zemlja okrogla?« iz leta 1977 v ospredju prevpraševanje motivov doma in potovanja, se je v nadaljevanju kariere Priit srečal tudi s krajšimi zastoji spričo načina konstrukcije scenarija za drugi film, ki mu je v očeh oblasti nadela etiketo »trouble maker«. Sledilo je spreminjanje scenarija.
Kakšna montaža je značilna za Priita in kako jo ta estonski ustvarjalec razume:
V nadaljevanju debate so se govorci dotaknili še historičnih sprememb v vrednostno-moralni orientaciji režiserjevih filmov, kar pa je ustrezalo samemu ovoju režiserjeve ustvarjalne poti, ob čemer je potrebno opozoriti, da je bila stanca moralnega pridiganja zelo priljubljena v takratnem času in prostoru. Hkrati pa so Priitovi filmi postajali vse bolj kompleksni; slednje lahko na primer opazimo v filmu »Trikotnik«, v katerem se ne nazadnje izriše še ena karakteristika Priitovih del:
Ali Priit, ki sicer ne mara klišejskih kritiških etiketiranj, v svoje delo vnaša precej avtobiografskih elementov? Prisluhnimo govorcem:
Preden se od Priita Pärna poslovimo, naj le še opozorimo, da če si na Animateki niste uspeli ogledati vseh Parnovih filmov, bi pa želeli njegovo ustvarjanje raziskovati dalje, je na spletni strani "Animateke" na voljo seznam filmov, ki so jih predvajali v okviru programa njegove retrospektive. Pa še en zaznamek; v Kinodvoru je do devetnajstega decembra na ogled razstava »Življenje brez Gabrielle Ferri« Olge in Priita Pärna, pri čemer si boste lahko ogledali filmsko gradivo iz istoimenskega filma; torej risbe, skice in povečane filmske sličice, ob sočasnem predvajanju omenjenega animiranega filma.
Naj današnjo edicijo sklenemo s še eno novico. Od danes naprej se dvorana »Slovenske kinoteke« imenuje »Dvorana Silvana Furlana«, pri čemer gre seveda za poklon prvemu direktorju »Kinoteke«. Dana simbolna gesta ustreza tudi novemu kinotečnemu vodstvu, ki je za december pripravilo bogat program: tako danes začenjajo s projekcijo znamenitega Ozujevega filma »Potovanje v Tokio«, prav tako pa se obeta še tridnevno gostovanje »Avstrijske kinoteke«, pri čemer si boste projicirane filme lahko ogledali brezplačno. Obetajo se še vrnitve srečanj, posvečenih dokumentarnemu filmu, pa seveda rezidenca »Kino-uho«. Naj v zvezi s kinotečnim programom opozorimo še na retrospektivo del slovenskega eksperimentalnega avtorja Vaska Preglja, pa konec koncev še na premiero Godardovega »Filma socializem« (Film socialisme, 2010).
Današnjo oddajo sem pripravila Nina Cvar, za tehnično realizacijo pa je poskrbel Simon.
Komentarji
komentiraj >>