Državni zbor je ob nasprotovanju koalicijske Demokratične stranke upokojencev in podpori opozicijske Slovenske ljudske stranke včeraj potrdil vladni predlog novega pokojninskega zakona. Pokojninska reforma, ki naj bi začela veljati s 1. januarjem 2011 je sicer del varčevalnega ukrepa, ki ga po nareku monetarnih gospodarjev iz Bruslja kljub nasprotovanjem evropskih sindikatov in upokojencev druga za druga sprejemajo na področju prerazporejanja javnih financ zgolj še pol-suverene članice Evropske Unije. Za kaj pravzaprav pri tej in vseh drugih varčevalnih reformah, ki bodo še sledile, gre, je sicer pred odhodom na jutrišnji vrh Evropske Unije slikovito pojasnil glavni reformator v državi, premier Borut Pahor. Izpolnjevanje iz Bruslja, Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada naloženih ekonomskih politik in kriterijev za ohranitev stabilnosti evra je prosto po Borutu Pahorju domača naloga držav članic evro območja.

Tej domači nalogi, ki v praksi prinaša podaljšanje dejanske upokojitvene starosti in delovne aktivnosti se sicer zaenkrat še v okviru zakonsko dovoljenih okvirjev, v širši evropski domovini najbolj zagriženo upirajo v Evropski konfederaciji sindikatov, iz katere so danes med 12. in 13. uro po vsej Uniji organizirali Evropski dan akcije pred vrhom EU, ki bo v generalštabu v Bruslju potekal jutri in v petek. Tam bo po nova navodila odpotoval tudi premier Borut Pahor. Domače barve v okviru skupne evropske akcije evropskih sindikatov proti strukturnim reformam, ki sicer ne zgolj samo po njihovem prepričanju znižujejo v Uniji obstoječo raven socialnih in delavskih pravic, pa je danes opoldne zastopalo kakih 50 članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Domači prispevek k splošni evropski akciji protesta zoper odločitve institucij Evropske Unije, pa se je glasil: Dovolj nam je podpiranja kapitalistov. Gre sicer za te dni dokončno razgaljeno spoznanje, da se proračunski primanjkljaji povsod po Evropi gladko rešujejo zgolj z zniževanjem delavskih pravic, evropske banke oziroma kapital pa še naprej prejemajo nepovratna javna sredstva. Toda ne glede na številne, ponekod že tudi povsem nasilne ulične proteste in z njimi povezano lastno negotovo politično prihodnostjo se evropske vlade druga za drugo uklanjajo rešitvam po meri kapitala, svetovnih finančnih nadzornikov in svetovalcev.

S sprejetjem prvega od načrtovanih reformnih, pravzaprav pa zgolj varčevalnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ, torej novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je v družbo držav, ki so svojim državljanom še dodatno in za nedoločeno prihodnost zategnile pasove, vstopila tudi domača Republika. Ne glede na to, da bodo na pobudo interesne skupine delojemalcev prihodnji torek v Državnem svetu odločali o vetu na novi pokojninski zakon in ne glede na to, da je pred slabo uro vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije državnemu zboru predložilo več kot 2500 potrebnih podpisov za razpis 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum o prav tem zakonu, bodo gospodarji iz Bruslja z domačim varčevalnim angažmajem gotovo zadovoljni.

Toda kljub temu, da se še nekako lahko razume, da domačemu Pahorju pač pravočasno in pravilno opravljanje naložene domače naloge veliko pomeni, kajti kdo ve, nemara pa ga bosta za nagrado po ramenih potrepljala tako francoski Nicholas, kot nemška Angela, pa je nekako težko doumeti, da so sprejemu pokojninske reforme botrovali, kot je prijavil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, razum, preudarnost in skrb za socialno državo. Ne glede na to, da je določilo, da je Slovenija med drugim tudi socialna država moč prebrati celo v domači Ustavi, je bila ta trditev še pred včerajšnjim sprejetjem pokojninske reforme že neresnična in žaljiva za številne na robu eksistencialnega preživetja.

V tej državi pač ne životarijo zgolj upokojenci in redno zaposleni, kot je moč razbrati iz teh institucionalno vodenih današnjih protestov po vsej Evropi. Glede na negotovo prihodnost, ki bo pod vprašaj postavila trdnost enotne evropske valute, so še v veliko slabšem izhodiščnem položaju mladi brez rednih zaposlitev in omembe vredne delovne dobe. Pa čeprav prvak opozicije Janez Janša že napoveduje, da bodo ob povratku k koritu zakonodajne in izvršne oblasti pokojninsko zakonodajo spremenili, je samo po sebi jasno, da se lahko že vnaprej pod nosom obrišemo za lagodno upokojensko življenje, kot je bilo dano našim starim staršem in kot bo mogoče dano tudi našim staršem.

Varčevalne reforme na hrbtih evropskih prebivalcev in ne še naprej donosnega kapitala so tako domača naloga držav članic Evropske Unije. Enako sicer velja tudi za proteste in nasprotovanja Evropske konfederacije sindikatov. Nenazadnje so prav sindikati tisti, ki sistemu kapitalističnega izkoriščanja podeljujejo institucionalno legitimnost. Toda žal, protesti v večini držav članic ostajajo zgolj sindikalna folklora. Slovenija sicer je izjema zaradi posebnosti referendumske zakonodaje in zato ne bo nobeno presenečenje, če bo tudi ta pokojninski zakon na referendumu padel.

Toda tako v samem ravnanju zgolj še samooklicano leve vlade Boruta Pahorja kot tudi protestnih aktivnostih domačih sindikatov se vendarle razgalja bistveni paradoks domačih in drugih evropskih družbenih ureditev, ki je kapitalizem po meri kapitalistov in kapitala. Nekoč priborjene delavske in socialne pravice so dandanes zgolj še za kapital nadležno okrasje in legitimacija izkoriščanja. Toda tako to v kapitalizmu, tej družbeni ureditvi sistemskega izkoriščanja gre. In pred dejstvom, da sta za vsakega poštenega evropskega kapitalista delo in sociala zgolj strošek, sta sicer po nareku iz Bruslja naposled pokleknila tudi ta domača samooklicano leva in po čem le socialno občutljiva državnozborska politika in vlada.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s pridnim učencem Borutom Pahorjem in njegovo domačo nalogo v zobeh poskrbel Tomaž Z.