Trailer trash ustanavljajo podjetja malega kriminala, goljufij, prevar, prostitucije in proizvodnje metamfetamina. Plodijo se nenadzorovano, služijo s socialnimi podporami in otroškimi dodatki, niso zdravstveno zavarovani in nimajo kreditnih kartic. „Pravzaprav ne trošijo denarja, ampak svoje življenje,“ bi porekli moralisti, pred katerimi Johnson še ni razdrl svoje vizije ne-etablirane resničnosti.
Sodobna ameriška literatura je organizem, ki v območja zunaj zveznih držav previdno pripušča tiste pisce, ki popisujejo brezplodna življenja posameznikov srednjega razreda. Imena, kot so Jonathan Franzen, Philip Roth ali Don DeLillo, med literarnim občinstvom običajno ne potrebujejo posebnega prologa. Ta imena so nazivi pronicljivih in uspešnih avtorjev, ki vzdržujejo linijo v širšem kontekstu še vedno softcore realizma, dovoljšnega, da pretrese institucijo ameriških sanj, blaziranega ameriškega imperializma in potrošništva.
Vsem naštetim avtorjem je skupno tudi to, da so osebnosti, četudi čudaške; nastopajo na literarnih kongresih in večerih, dajejo intervjuje odmevnim časopisom in specializiranim revijam, prejemajo nagrade in se fotografirajo. Ob takšnem literarnem cirkusu se prenekateri pisatelj ali pesnik preprosto izgubi, redki pa so tisti, ki se mu zavestno odrečejo. Denis Johnson, Franzenov deklarirani literarni vzornik, je tovrstna rariteta. Kljub nominaciji za Pulitzerjevo nagrado in venčanju s prestižno National Book Award ostaja Johnson tihi spremljevalec glasne karavane, o katerem ima malo povedati celo Google.
Pri Študentski založbi je nedavno izšel njegov romaneskni prvenec Angeli, sicer prvi prevod iz Johnsonovega zglednega opusa v slovenščino. Johnson, ki se je v svojem zadnjem, z National Book award nagrajenem delu Tree of smoke lotil sporne, izmuzljive in zamolčane vloge CIE v operacijah vietnamske vojne, se v Angelih obrača k drugačni rezini bivanja. Zanimajo ga trailer trash oziroma prikoličarji, malodane izbrisana, brezpravna množica, ki jo je kot svojega nedonošenega otroka povrgla ameriška verzija prostega trga. Gre za tiste ljudi, ki učinkujejo le kot senzacija Jerryja Springerja, sicer pa veljajo za sivo, nerazpoložljivo cono ameriškega ljudstva.
Trailer trash ustanavljajo podjetja malega kriminala, goljufij, prevar, prostitucije in proizvodnje metamfetamina. Plodijo se nenadzorovano, služijo s socialnimi podporami in otroškimi dodatki, niso zdravstveno zavarovani in nimajo kreditnih kartic. „Pravzaprav ne trošijo denarja, ampak svoje življenje,“ bi porekli moralisti, pred katerimi Johnson še ni razdrl svoje vizije neetablirane resničnosti.
V romanu nas obiščejo Bill Houston, Jamie s svojima hčerkicama Ellen in Mirando, Billova ljubica, James in Burris Houston, Billova brata, vskočita tudi Ned V Višave, Jamiejin posiljevalec in Dwight Snow, vodja propadle tolpe Houstonov. S krepkim zamahom minimalističnega sloga smo bralci vpeljani v mrežo dogodkov, odnosov in usod posameznikov, ki jih pripoved ne zveliča v moralne zmagovalce boja za obstanek niti jim ne nalaga nihilizma ali pa jih, komplementarno, ne krivi za verigo izbir in odločitev, ki so jih sprejeli.
Roman posnema „stanje vsega univerzuuma“, ki se „razteza v neskončnost v vse smeri, a je vendarle zaprto samo vase“. Posnema resničnost, v kolikor svet dogodkov junake spreminja iz ljudi v zgodbe. Te zgodbe se, kot vsaka zgodba, iztečejo s pripovedjo, minevajo in se ponavljajo kot dih. Topot, pri Johnsonu, popolnoma neprizadeto, nespektakularno, brez nadležnega, zgražajočega sočutja, ki dreza v slabo vest in krivdo ter šteje kot odraz etične superiornosti, nekakšnega etičnega imperializma preskrbljenega belega človeka.
Če Johnson ne naredi novice iz dejavnosti romanesknih junakov, ki se udinjajo tudi v bančnih ropih, živčnih zlomih, amfetaminih in neodgovornem starševstvu, proizvede novico iz svojega izčiščenega verizma, ki ni po jugoslovansko vulgaren ali naperjen proti stukturam moči. Pojmovnega kroga Angelov tako ne zadevajo visoke politične odločitve nad njimi ali beraštvo pod njimi, gre za tesno zaprto posodo, v katero Zakon vstopi le tedaj, ko terja izvršitev. Bill se učloveči šele, ko ga družba pripozna kot nevarnost, ko ubije paznika v banki; šele takrat pridobi simptom, ki ga zna družba izreči in skozi katerega se na način negativne identifikacije lahko vzpostavi kot celota.
Johnson pokaže, da Angeli niso deviacija ljudi, temveč nasprotno – da je le odklonskost tisto, kar jih kot ljudi proizvede. Mali kriminal, pasivnost in mamila so predikati, ki jih potrebujejo, da bi se vpisali v seznam Življenja, dobrodošlega ali nedobrodošlega, odvisno od vidika.
V nebeškem svodu se je zakajala Ana.
Komentarji
komentiraj >> Cats n
Catsnamesea [18/02/2017]
I bought the cat didn't know what to call him. Found here full list cute cat names http://allcatsnames.com/cute-cat-names of names for cats.
odgovori >>