Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
UTRINKI IN OBETI (1949 bralcev)
Petek, 31. 12. 2010
Boris & tadejla



Preden vaša glava podleže maliganom in ostalim psihoaktivnim substancam, izkoristite ta trezni trenutek in se skupaj z nami ozrite v leto 2010. V morju dogodkov, ki so ključno zaznamovali iztekajoče se leto, je težko ubrati vseobsegajoč pristop, zaradi česar izpostavljamo predvsem področje, ki usodno vpliva na življenja prebivalcev Slovenije. Govorimo o gospodarski krizi, ki je izjemno prikladen kontekst za vladajoče strukture, saj lahko v njega stisnejo, kar jim v danem trenutku prinaša koristi.

Preden vaša glava podleže maliganom in ostalim psihoaktivnim substancam, izkoristite ta trezni trenutek in se skupaj z nami ozrite v leto 2010. V morju dogodkov, ki so ključno zaznamovali iztekajoče se leto, je težko ubrati vseobsegajoč pristop, zaradi česar izpostavljamo predvsem področje, ki usodno vpliva na življenja prebivalcev Slovenije. Govora je seveda o globalni gospodarski in finančni krizi, ki je izjemno prikladen kontekst za vladajoče kapitalsko-politične strukture, saj lahko v njega stisnejo, kar jim v danem trenutku prinaša koristi. Tako smo bili v letu 2010 priča precejšnji ambivalentnosti vlade, ki po eni strani kupuje socialni mir z všečnimi in tudi prepotrebnimi ukrepi, po drugi strani pa to isto tako opevano socialno kohezijo ruši z neoliberalnimi politikami.

Premier Borut Pahor se rad hvali s čutom svoje vlade za socialno ogrožene državljane in vsaj glede socialnih transferjev mu je to treba priznati. Sredstva za te transferje, torej socialne pomoči, razne dodatke, nadomestila za brezposelnost in podobno, se tako iz leta v leto povečujejo. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo za leto 2010 zagotovljenih dobrih 1,3 milijarde evrov, to je skoraj 12 odstotkov več kot lani, leta 2009 pa je bilo 22 odstotkov sredstev več kot leto poprej. Socialni transferji se po zagotovilih pristojnega ministrstva povečujejo tudi v letu 2011, in sicer bo na voljo slabih 1,37 milijarde evrov. Te številke je seveda potrebno dati tudi v kontekst vladne politike. Sam premier Pahor je tako sredi leta spomnil na obljubo, da je en od ciljev te vlade vzpostavitev, citiramo: „močne socialne mreže, da bomo lahko utrdili temelje konkurenčnosti". Kar seveda ne pomeni nič drugega kot to, da se socialne politike podrejajo interesom gospodarstva, proces v obratni smeri pa ni zaželen.

Eden od potrebnih, čeprav na začetku s strani vlade nepodprtih ukrepov je tudi zvišanje minimalne plače za okoli 100 evrov na sedanjih 562. Sindikati so to zahtevali in tudi pozdravili, a hkrati opozarjajo, da se je dvignil tudi prag tveganja revščine, zaradi česar bi morala biti minimalna plača najmanj 593 evrov. Govorili smo s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Dušanom Semoličem in ga prosili, naj za začetek izpostavi pozitivne ukrepe te vlade:

Semoliča smo spomnili na Pahorjev argument, in sicer, da njegova vlada vztrajno zvišuje socialne transferje:

Politična elita, ki je dobila mandat za vodenje države v času gospodarske krize, se rada pohvali z implementacijo protikriznih ukrepov. V tem oziru je treba spet spomniti na prepogoste retorične zdrse premierja Pahorja. Jeseni je tako ponosno izjavil, da so spremembe pri izvajanju izhodne strategije, v katero naj bi bilo po njegovem vloženega veliko strokovnega in političnega dela, občutne. Še več, Slovenija naj bi bila tako med evropskimi državami, ki izvajajo takšne strategije, v samem vrhu, zaradi česar naj bi prejemala čestitke iz cele Evrope. Ekonomist Bogomir Kovač ne deli podobnega navdušenja:

Kritike pa si ne zasluži le vladajoča garnitura, ampak tudi tisti, ki ji nasprotujejo. Spomnimo se upora delavcev in delavk Gorenja, k čemur jih je v dobri meri pripeljala tudi odtujenost sindikatov od svojih članov. Tako smo Semoliča vprašali, kje vidi napake sindikatov v letošnjem letu:

Omenili smo že izhodno strategijo, ki naj bi bila prvenstveno namenjena konsolidaciji javnih financ, in to predvsem na račun zniževanja državnih izdatkov. Kakšen pa je sploh bil makroekonomski položaj Slovenije v minevajočem letu? Bogomir Kovač:

Kakšni pa so obeti za naslednje leto, za katero premier Pahor obljublja pozitivno gospodarsko rast, odpiranje novih delovnih mest, padec brezposelnosti, dvig plač v realnem sektorju in reformo javnega sektorja? Bogomir Kovač v tej luči opozarja predvsem na možnost večjih socialnih napetosti, tudi zaradi močnih sindikatov.

V času finančne krize se je predvsem potrebno vprašati, kdo nosi glavno breme protikriznih ukrepov. Ekonomist Marjan Senjur je pred kratkim opozoril, da je pristop k javnofinančni konsolidaciji močno degresiven, kar pomeni, da najbolj prizadene ljudi z nizkimi in srednjimi prejemki.

Za prognozo za leto 2011 z vidika sindikatov smo prosili Dušana Semoliča, ki hitro pove, da veliko od te vlade ne moremo pričakovati. Spomnimo na pokojninsko reformo in zakon o malem delu, ki sta bila sprejeta kljub ostremu nasprotovanju sindikatov in študentov:

Gospodarska kriza jemlje svoj davek tudi na drugih, ne zgolj delovnopravnih področjih. Ko se mora varčevati za vsako ceno, postane varstvo okolja še bolj drugotnega pomena. Kaj nam je v tem oziru prineslo leto 2010? Omenimo akcijo „Očistimo Slovenijo", ki je s svojo uspešnostjo ustvarila vtis, da se je v Sloveniji na tem področju aktivirala cela družba, kar naj bi ugodno vplivalo tudi na državne okoljevarstvene politike. Pa to drži? O tem je govoril Boštjan Pihler, aktivist društva Ekokrog iz Zasavja:

Pa v Sloveniji sploh imamo neko enotno vizijo in strategijo glede ravnanja z okoljem?

Za konec smo Pihlerja prosili, naj z nami deli svoje želje za prihajajoče leto:

Še zadnjič v letu 2010 sta kultivirala Tadej in Boris.



Komentarji
komentiraj >>