Emma Donoghue

Emma Donoghue se je rodila leta 1969 v Dublinu kot najmlajša v družini z osmimi otroki. V otroštvu je obiskovala katoliško šolo, leta 1990 pa je diplomirala iz angleščine in francoščine na Univerzi v Dublinu. Študij je nadaljevala v Angliji, kjer je na Univerzi Cambridge doktorirala iz tematike prijateljstva med moškimi in ženskami v angleški prozi 18. stoletja. S pisateljevanjem se preživlja od svojega triindvajsetega leta. Čeprav danes s svojo partnerko in njunima otrokoma živi v Kanadi, se ima še vedno za irsko pisateljico.

Avtoričina literarna kariera se je pričela leta 1994 z romanom Stirfry. Čeprav pisateljica trdi, da ji je od vseh literarnih zvrsti najbližja ravno kratka zgodba, imajo v njenem opusu glavno vlogo romani. Poleg že omenjenega Stirfry, je napisala še šest romanov: Hood (Kapuca, 1995), Slammerkin (2000), Life Mask (Življenjska maska, 2004), Landing (Pristanek, 2007), The Sealed Letter (Zapečateno pismo, 2008) in Room (Soba, 2010).

Prvi veliki prodajni uspeh je doživela z zgodovinskim romanom Slammerkin, ki v središče postavlja življenjsko zgodbo revnega dekleta iz Londona v 18. stoletju. Roman je navdihnil resničen zločin iz leta 1763, ko je služabnica, zaradi prekrasne obleke, umorila svojo gospodarico.

Donoghuejeva je izdala tudi dve zbirki kratkih zgodb The Woman Who Gave Birth To Rabbits (Ženska, ki je rojevala zajce, 2002) in Touchy Subjects (Kočljive teme, 2006) ter zbirko na novo napisanih starih pravljic Kissing The Witch (Poljubljati čarovnico, 1997). Za svoja dela je prejela več literarnih nagrad, zgodbe pa objavlja tudi v časnikih Sunday Express, The Globe and Mail in na radiu BBC.

Čeprav so med bralci najbolj znana njena prozna dela, pisateljičin opus obsega tudi drame, radijske igre, literarnozgodovinske tekste in publicistična besedila. Kot literarna zgodovinarka se večinoma ukvarja z lezbično kulturo v angleški literaturi, pri čemer se je kot urednica podpisala tudi pod zbirko lezbičnih kratkih zgodb z naslovom The Mammoth Book Of Lesbian Short Stories (1999).

V slovenščino je prevedena le ena avtoričina kratka zgodba, ki jo je prevedla Mateja Petan in je bila objavljena v zbirki Soba v hotelu Finbar (The Ladies' Night at Finbar's Hotel, 1999), skupaj s kratkimi zgodbami drugih sodobnih irskih pisateljic.

V današnji oddaji bomo poslušali odlomek iz njenega zadnjega romana Room ali Soba, ki je izšel letos. Delo se je uvrstilo med šest finalistov za Bookerjevo nagrado, irska knjigarna Hughes&Hughes pa ga je razglasila za irski roman leta.

Emmo Donoghue je za pisanje navdihnil grozljivi zločin Josefa Fritzla. Prvi del knjige se dogaja izključno znotraj sobe velikosti 12-ih kvadratnih metrov, v kateri mlada ženska preživlja zadnjih sedem let svojega življenja, potem ko je bila pri 19-ih letih ugrabljena in zaprta, od takrat pa skoraj vsak dan tudi posiljena. Sad posilstva je njen petletni sin Jack in prav skozi njegov glas nam pisateljica pove njuno zgodbo, vseskozi dosledno zapisano v maniri otroške govorice petletnika.

Kot vsaka družina, si tudi Jack in Ma izmislita svoja poimenovanja za različne stvari. Ma je za svojega sina poosebila prav vsako stvar v njuni sobi. Predmeti, kot so Omara, Rastlina ali Žlica Stopljenka, so zapisani z veliko začetnico, s čimer dobijo nov pomen. Kljub temu, da sta mati in sin ves čas zaprta, njun dan zapolnjujejo vsakdanja opravila, s čimer Ma svojega sina navaja na življenje »tam zunaj«, medtem ko skuša sama na ta način ohraniti zdrav razum. Zjutraj telovadita, si izmišljata rime ter prepevata pesmi Lady Gaga in Kylie Minogue. Imata TV, vendar ga ne gledata ves čas, da se jima možgani ne bi spremenili v gobo. Najpomembnejše pa so zgodbe, ki jih mama pripoveduje Jacku - od pravljic kot sta Janko in Metka do zgodbe o berlinskem zidu in princesi Diani, za katero Jack pravi, da bi si pač morala pripeti varnostni pas. Ker Jack ni nikoli doživel zunanjega sveta, mu izolacija ne predstavlja takšnega problema. Resnični svet je zanj soba, medtem ko zunanjega doživlja kot televizijske programe.

V drugem delu knjige se mama in sin odločita za pobeg, ki je uspešen. Kasneje spremljamo njuno resocializacijo v zunanjem svetu.

Čeprav je bila Soba nominirana za več pomembnih literarnih nagrad, časnik Guardian pa jo je uvrstil na peto mesto na seznamu 30-ih najboljših knjig letošnjega leta, so mnenja kritikov razdeljena. Nekateri so navdušeni nad specifičnim jezikom petletnega naratorja ter nad opisom odnosa mati-sin, spet drugim se zdi knjiga kljub vsemu senzacionalistična. Roman, ki ga je navdihnil tako razvpit zločin, je vsekakor tvegana poteza, do katere imajo bolj zahtevni bralci močan odpor. Vendar pa se zdi, da se je avtorici vseeno uspelo izviti iz pričakovanega senzacionalizma in melodramatičnosti. Glavni razlog za to je verjetno prav izjemna perspektiva otroka, ki sicer na čase malce spominja na roman Deček v črtasti pižami (The Boy in the Striped Pyjamas), avtoričinega rojaka Johna Boyna.

Spletna stran avtorice: http://www.emmadonoghue.com/

Spletna stran knjige: www.roomthebook.com

Napovednik za knjigo na Youtubu: http://www.youtube.com/watch?v=T8rj2otXNfM



Literarne oddaje Tu pa tam podpira Mestna občina Ljubljana v okviru programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.