Na danes prav sončni strani Alp je ponovno na preizkušnji demokracija. Kako drugače si sicer lahko obrazložimo dejstvo, da v domači drugorazredni zbornici državljanskih interesov, Državnemu svetu, katerega pravzaprav edina moč je odložilni veto na v Državnem zboru sprejete zakone, prav zdaj razpravljajo o odložilnem vetu na tako imenovani tehnični zakon o izbrisanih?
Na danes prav sončni strani Alp je ponovno na preizkušnji demokracija. Kako drugače si sicer lahko obrazložimo dejstvo, da v domači drugorazredni zbornici državljanskih interesov, Državnemu svetu, katerega pravzaprav edina moč je odložilni veto na v Državnem zboru sprejete zakone, prav zdaj razpravljajo o odložilnem vetu na tako imenovani tehnični zakon o izbrisanih, s katerim naj bi se naposled le izvršila osma točka odločbe ustavnega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev statusa stalnega bivališča izbrisanim prebivalcem Slovenije za nazaj.
Zahtevo za veto, ki v slovenski parlamentarni praksi pomeni zgolj to, da se mora zbrati vsaj 46 poslancev vladajoče koalicije, ki zgolj še enkrat razgibajo ramenske sklepe in z dvigom rok še enkrat potrdijo že sprejeto, pa je v obravnavo Državnega sveta vložila skupina desetih svetnikov s prvopodpisanim Marjanom Maučcem. Ta popravi krivic iz registra stalnih prebivalcev Slovenije izbrisanim ljudem nenaklonjeni mož pa je v Državnem svetu član Interesne skupine lokalnih interesov iz Beltincev. Že iz preprostega dejstva, da je v Beltincih na lokalni oblasti domača demokratična desnica in iz dejstva, da z naknadnim referendumom na takoimenovani tehnični zakon o izbrisanih grozijo tudi novopečeni Janševi demokrati, pa je moč sklepati, da je zastopanost posameznih družbenih skupin v Državnem svetu dejansko povsem utopističen koncept. Tako kot v gospodarstvu, javni upravi in še kje, je namreč glede na strankarsko članstvo spolitiziran tudi Državni svet.
Lastne spolitiziranosti tako prav nič ne skrivajo niti državni svetniki. Pod predlog za odložilni veto se je tako podpisalo deset državnih svetnikov, in sicer sedem predstavnikov lokalnih interesov, oba predstavnika kmeto0v in predstavnik samostojnih poklicev. Vsi, razen zadnjega, pa po uradnih podatkih na spletnih straneh, pripadajo takoimenovani »svetniški skupini« koalicijske ljudske stranke. Seveda pa ni odveč še enkrat poudariti, da v idealistični zasnovi v politični praksi spolitiziranega Državnega sveta, kaj takega, kot so svetniške skupine posameznih političnih strank, sploh niso predvidene.
Toda nič ne de. Gospod prvopodpisani pod zahtevo za odložilni veto na takoimenovani tehnični zakon o izbrisanih je namreč med drugim tudi podpredsednik Komisije za politični sistem Državnega sveta. Celo v ostalih domačih medijskih trobilih državotvornega diskurza pa so le ugotovili, da pa je zanimivo to, da je komisija, ki ji ta podpredseduje, na svoji seji 30. septembra, vladni predlog zakona podprla in nanj celo ni imela nobenih pripomb. Kar je tudi če upoštevamo realno spolitiziranost Državnega sveta povsem logično, saj je Slovenska ljudska stranka del vladajoče koalicije, ki je pravzaprav predvsem zaradi odločbe Ustavnega sodišča sploh primorana popraviti sistemsko krivico izbrisa pravzaprav ne tako zelo demokratične republike Slovenije.
Toda nekoliko drugačno luč na zadevo meče dejstvo, da 30. septembra, ko na tako imenovani tehnični zakon o izbrisanih tudi ljudski državni svetniki niso imeli nikakršnih pripomb, grožnja z naknadnim zakonodajnim referendumom Janševih nič več social demokratov, še sploh ni bila aktualna. Enako pa velja za predsedniško kandidaturo predstavnika kmetov v Državnem svetu in predsednika Kmetijske-gozdarske zbornice Petra Vriska, čigar ime je prav tako moč zaslediti med pobudniki za veto na tehnični zakon o izbrisanih.
Glavni argument predlagateljev veta, in sicer nepredvidljivost finančnih posledic morebitih odškodninskih tožb izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, je tako smešen. Očitno namreč je, da je na odločitev za zahtevo po odložilnem vetu na takoimenovani tehnični zakon o izbrisanih, ki problem zgolj navidezno ureja, je tako predvsem izraz dnevno političnih strankarskih potreb in dejstva, da so volitve, najprej v Slovenski ljudski stranki, nato evropske in nenazadnje še državnozborske, blizu. Namesto nasprotovanja odločbam najvišje sodne instance v državi - Ustavnega sodišča pa tako ponovno v ospredje sili vprašanje o sami smiselnosti obstoja s strani domačih političnih strank privatiziranega državnega sveta.
Komentarji
komentiraj >>