Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DOSLEDNOST NESPOŠTOVANJA ALI NEDOSLEDNOST SPOŠTOVANJA (2229 bralcev)
Petek, 14. 1. 2011
Boris & Pizdurh



Sploh pa bi bilo nesmiselno od Pahorja zahtevati strogo doslednost, saj bi bilo po logiki tistih, ki to zahtevajo, za Pahorja bolje, da že Erjavca ne bi nameraval razrešiti, saj bi si s tem pustil več političnega manevrskega prostora pri vseh naslednjih podobnih pozivih. Po mnenju nekaterih je torej bolje biti dosleden v nespoštovanju kot nedosleden v spoštovanju.

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je ta teden pozval premierja Boruta Pahorja, naj razreši ministra za finance Francija Križaniča. Računsko sodišče je namreč nezadovoljno z ukrepi ministrstva glede izpolnjevanja zahtev sodišča, da se pripravi dopolnitev zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, danes Slovenski odškodninski družbi - Sod, v katerem bi bila jasno opredeljena razmerja med državo in Sodom. Zahtevo Računskega sodišča je sprožil primer prenosa deleža v Splošni plovbi z namenom izvajanja poslov na Sod. Ta je nato skupaj s Kapitalsko družbo – Kadom – Splošno plovbo prodal po ugotovitvah Računskega sodišča v neskladju z zakonom o javnih financah, na nepregleden in neučinkovit način.

Sod si je prisvojil 29,7 milijona evrov dobička pri prodaji, pripadati bi mu morala zgolj provizija pri prodaji, omenjene milijone pa bi moral zabeležiti kot zmanjšanje svojih terjatev do države. To je sprožilo ukrepe Računskega sodišča, ki od ministrstva zahteva tudi izdajo začasnega navodila o načinu računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države za lani. To pomeni, da bi morali na Sodu in drugih tovrstnih pravnih subjektih, ki izvajajo posle na račun države, te izkazovati zunaj svojih bilanc. Vse z namenom, da postane jasno, koliko so država in občine dejansko zadolžene.

Na ministrstvu pravijo, da so po pozivu Računskega sodišča nemudoma začeli urejati pravne podlage za ureditev tako imenovanih agentskih poslov, a menijo, da je čas, ki jim ga je dalo na voljo sodišče, prekratek. Šoltes nam bo razložil bolj podrobno, zaradi katerih nepravilnosti je sodišče predlagalo razrešitev Križaniča:



Pahor sicer ni zakonsko zavezan, da takšen poziv upošteva, kar je do določene mere razumljivo, saj bi v nasprotnem primeru lahko nekdo drug odločilno vplival na oblikovanje vlade. Je pa to zagotovo težka dilema za katerega koli premiera, saj na koncu on sprejme odgovornost za odločitev. Nekatere stranke poteze Računskega sodišča sicer velikokrat označijo za politično motivirane, sploh če je predmet poziva k razrešitvi njihov član. Spomnimo se samo primera Janeza Podobnika, nekdanjega ministra za okolje in prostor ter predsednika Slovenske ljudske stranke, za katerega je Računsko sodišče leta 2008 menilo, da mora zaradi nepravilnosti odstopiti. Ali pa primera predsednika stranke Desus in prav tako nekdanjega ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, ki je zaradi negativnega mnenja Računskega sodišča, ko je bilo že jasno, da bo odstavljen, sam odstopil leta 2009. Poslušajmo sedaj odzive strank na poziv Računskega sodišča po odstopu ministra za finance Francija Križaniča. Kot prvega bomo predvajali izjavo Dušana Kumra, vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov, katerih viden član je tudi Križanič. Kumer izpostavlja podporo stranke ministru, a ne špekulira, da gre za politično motiviran poziv Računskega sodišča. Vse bo odvisno od argumentov, pravi:



Kumra smo vprašali, kakšen dialog poteka med člani stranke ter predsednikom stranke in vlade Borutom Pahorjem glede usode Križaniča:



Generalni sekretar stranke Zares Bogdan Biščak sicer odločitev prepušča premierju in poudarja pomen argumentov:



Podobnega mnenja je vodja poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije Borut Sajovic, ki pa se mu zdi vendarle težko predstavljivo, da premier ne bi upošteval poziva Računskega sodišča:



Argumenti ene ali druge strani pa ne igrajo vidnejše vloge pri oblikovanju stališča Karla Erjavca, predsednika DeSUS-a, ki vidi v pozivu k odstopu politični manever in selektivnost. Verjetno je k takšnemu mnenju prispeval tudi poziv Računskega sodišča k odstavitvi njega s položaja ministra za okolje in prostor leta 2009:



Zvonko Černač iz Slovenske demokratske stranke pričakuje doslednost s strani Pahorja in spominja na njegov odnos do Erjavca, ko je Računsko sodišče pozvalo k njegovi odstavitvi. Černač sicer ne vidi problema v pooblastilih Računskega sodišča, podobno kot Erjavec pa meni, da se ta izvajajo selektivno:



Za naš radio se je odzval tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Radovan Žerjav, ki opozarja na dilemo, ki si jo je Pahor s preteklim dejanjem sam ustvaril:



Predsednika Računskega sodišča Šoltesa smo prosili za komentar na očitke o politični motiviranosti delovanja njegovega organa:



Ministrstvo za finance nam je posredovalo odgovor na poziv k razrešitvi ministra s strani Računskega sodišča, v katerem branijo aktivnosti ministrstva po omenjenem pozivu. Kot piše v odzivu na poziv, bi se po mnenju sedanje sestave Ministrstva za finance tak primer negospodarnosti, nepreglednosti in nezakonitosti – govora je o prodaji deleža Splošne plovbe - lahko zgodil tudi v primeru, da bi že tedaj veljale spremembe predpisov, ki jih je zahtevalo Računsko sodišče v revizijskem poročilu. Kot pravijo na ministrstvu, Računsko sodišče v zahtevi za predložitev odzivnega poročila ni zahtevalo nikakršnih popravljalnih ukrepov v zvezi s konkretnim postopkom prodaje deleža v Splošni plovbi, temveč je primer tega posla izkoristilo za postavitev zahteve za celovito preureditev agentskih poslov, v katerih Republika Slovenija nastopa kot naročnik. Tudi družbama KAD in SOD je izdalo le priporočila, ki zadevajo ureditev poslovanja obeh družb za vnaprej.

Računsko sodišče je kot nezadovoljivo označilo to, da je ministrstvo za finance pristojnim ministrstvom poslalo navodila, naj pripravijo nove predpise, ki opredeljujejo posle na tuj račun, pri čemer naj bi šlo za vsaj sedem zakonov. Računsko sodišče v tem vidi preložitev bremena na druga ministrstva. Ministrstvo za finance pa se brani, da gre za zakone, ki zadevajo tudi poslovanje SOD in katerih priprava je v pristojnosti drugih ministrstev.

Minister Križanič je takoj po pozivu k razrešitvi dejal, da ne vidi potrebe po odstopu, ker da se z očitanimi nepravilnostmi njegovo ministrstvo ukvarja, vendar za odpravo potrebujejo več časa. Šoltes se je na to odzval tako:



Določeni politični akterji na Pahorja pritiskajo s pričakovanjem, da bo Križaniča razrešil, saj naj bi s tem dokazal doslednost. Spomnimo, da je v primeru Erjavca v državni zbor poslal predlog za razrešitev takratnega ministra za okolje in prostor, češ da ni videl druge možnosti. Pahor ima ob tem še problem v lastni stranki, ki, kot smo slišali, podpira Križaniča, vodjo ministrstva, še posebej pomembnega v teh kriznih časih. Si lahko Pahor privošči konfrontacijo z lastno stranko in zahteva Križaničevo razrešitev? Po drugi strani pa, ali si lahko privošči nespoštovanje poziva Računskega sodišča? Glede na to, da ima premier pri tem diskrecijsko pravico in ni zakonsko obvezan k uboganju pozivov Računskega sodišča, lahko trdimo, da je najbolj primerno v vsakem primeru pretehtati argumente, saj primera Erjavca in Križaniča nista identična.

Sploh pa bi bilo nesmiselno od Pahorja zahtevati strogo doslednost, saj bi bilo po logiki tistih, ki to zahtevajo, za Pahorja bolje, da že Erjavca ne bi nameraval razrešiti, saj bi si s tem pustil več političnega manevrskega prostora pri vseh naslednjih podobnih pozivih. Po mnenju nekaterih je torej bolje biti dosleden v nespoštovanju kot nedosleden v spoštovanju.

Kultivirala sta Urh in Boris.



Komentarji
komentiraj >>