OFF NAPOVEDNIK

Nemočno ob gledanju dela domače politične in gospodarske elite, kako si na račun države spretno polni privatne žepe, si prebivalstvo na Hrvaškem vse glasneje prizadeva za enakost pravice do okoriščanja na račun države. Ker je enakost pred zakonom postala iluzija, hrvaška elita pa s krajo države preveč zasvojena, da bi z njo odnehala, hrvaškemu življu preostane zgolj to, da se z elito poistoveti in zahteva participacijo pri nezakonitem bogatenju.

Ker seveda onkraj južne meje, kot drugod v razvitem svetu, še vedno velja razmerje velikih in malih rib, je pravica do okoriščanja države zaenkrat dostopna zgolj virtualno. Na hrvaških forumih tako že nekaj časa vabijo linki z medmrežno računalniško igro „Pljačkaj državu!“

Klik ali dva in že imate dostop do hrvaške državne zakladnice. Preden pa se ropanje začne, se je potrebno identificirati z enim od mojstrov koruptivnih veščin. Hrvaška virtualna igrica „Pljačkaj državu“ ponuja pred kratkim odkritega maherja in ex-premiera Iva Sanaderja, Podravkinega rablja Damirja Polančeca, virtuoza v nezakonitem pridobivanju državnih poslov, Nevenko Jurak in Mladena Barišića, goljufivega elektro-distributerja Ivana Mravka ter njegovega poštarskega kolego Josipa Protego.

V koži favoriziranega bojevnika za državne bankovce se igralec znajde v neurju denarja, zlatih palic in dragocenih ur, njegova naloga pa je, da jih nabere za izbrani karakter dostojno število. Da pa ne bi bilo prelahko, je tukaj tudi virtualna Jadranka Kosor. Dotik hrvaške premierke igralca odvzame 10 milijonov evrov, še huje pa je, če vas zasači virtualni vrhovnih hrvaški državni tožilec Mladen Bajić. Ta vas nemudoma pošlje za rešetke.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki v igranju „Pljačkaj državu“ podira vse rekorde.

OFF PROGRAM

Kitajski predsednik Hu Džintao začenja štiridnevni obisk v Združenih državah Amerike, njegovo srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo pa naj bi veljalo za najpomembnejše snidenje voditeljev obeh držav po 30ih letih, ko je Združene države obiskal Deng Šjaoping. V ospredju pogovorov Hu Džintaa z ameriškimi državniki bodo gospodarske teme, predvsem vrednost kitajskega juana.

Washington že nekaj časa vztraja, da Kitajska namenoma ohranja prenizko vrednost svoje valute, kar ji omogoča cenejši izvoz v ZDA, na drugi strani pa so ameriški proizvodi na kitajskem trgu dražji. Naj Kitajsko kaznuje zaradi manipuliranja z denarno valuto, so kongres včeraj pozvali tudi ameriški senatorji, Kitajska pa odgovarja, da je vsega kriv dolar, ki ga je predsednik Hu označil za produkt preteklosti. Ob vsej tekmovalnosti največjih globalnih sil sta državi za ohranjanje moči potrebna druga drugi. Samo trgovina med državama je vredna okoli 400 milijard dolarjev, kar je štirikrat več kot pred 30 leti. Tudi zato bo Hu Džintao v Beli hiši kot prvi kitajski voditelj po 13. letih sprejet z razkošno državno večerjo in ne le cenenim delovnim kosilom, kar se je zgodilo, ko je bil ameriški predsednik George Bush.

Pred centrom za izobraževanje policistov, v središču mesta Tikrit na severu Iraka, se je razstrelil samomorilski napadalec in po zadnjih podatkih ubil 50 ljudi, 150 pa je bilo ranjenih. Med smrtnimi žrtvami so predvsem naborniki in policisti. Gre za prvi večji napad v Iraku od prisege nove iraške vlade 21. decembra in obenem tudi napad samomorilca posameznika z največjim številom smrtnih žrtev po oktobrskem napadu na katoliško cerkev v Bagdadu. V njem je umrlo 7 policistov, 2 duhovnika in 44 obiskovalcev cerkve.

Tunizijski premier Mohamed Ganuči je napovedal procesuiranje vseh državnih uradnikov, ki so v času protivladnih protestov sodelovali pri njihovem nasilnem zatiranju. V pogovoru za francoski radio Europe 1 je ob tem dejal, da sam ni nikoli ukazal varnostnim silam, naj na protestnike streljajo s pravimi naboji, vse, ki so zakrivili smrt več kot 70 protestnikov, pa čaka roka pravice.

Tunizijski premier je sicer včeraj predstavil vlado narodne enotnosti, ki naj bi v šestih mesecih organizirala predsedniške in parlamentarne volitve. Ključne resorje – zunanje, notranje, finančno in obrambno ministrstvo – v njej ohranja stranka pobeglega predsednika Zina El Abidina Ben Alija, Demokratično združenje za ustavo. Po zagotovilih premiera Ganučija imajo ministri Demokratičnega združenja čiste roke, ko gre za zatiranje protestov, in naj bi si vselej prizadevali za ohranitev nacionalnega interesa.

Sudanske oblasti so na domu v Kartumu aretirale vodjo islamske opozicije Hasana al Turabija. Uradni razlog za aretacijo ni znan, je pa zanimivo, da je do nje prišlo le nekaj ur po tem, ko je vodja opozicije opozoril, da lahko do podobnih protestov, kot so se zgodili v Tuniziji, pride tudi v Sudanu. Poleg al Turabija so aretirali še 5 članov njegovega Ljudskega narodnega kongresa. Hasan al Turabi je bil sicer ključna oseba državnega udara leta 1989, s katerim je sudanski predsednik Omar al Bašir prišel na oblast, kasneje pa je postal prvi politik, ki je odkrito kritiziral al Baširjevo politiko v Darfurju.

V Nemčiji se je začelo prvo sojenje zaradi genocida v Ruandi leta 1994, v katerem so Hutujci v dobrih treh mesecih pobili približno 800.000 manjšinskih Tutsijev. Pred sodnike v Frankfurtu je stopil nekdanji major v ruandski vojski Onespohre Rwabukombe, ki ga obtožnica bremeni genocida in umora ter spodbujanja genocida in spodbujanja umora. Rwabukombe naj bi med 11. in 15. aprilom 1994 ukazal in usklajeval tri pokole, v katerih je bilo ubitih najmanj 3730 pripadnikov tutsijske manjšine. Obtoženi že več let živi v Nemčiji, tamkajšnja policija pa ga je aretirala julija lani. Sojenje naj bi trajalo vsa do oktobra, Rwabukombeju pa grozi dosmrtna zaporna kazen.

Španska policija se je pohvalila zasegom domnevno največjega in najsodobnejšega laboratorija za proizvodnjo kokaina v Evropi. Policisti so v obsežni akciji v okolici Madrida aretirali 25 ljudi, zasegli 470 mobilnih telefonov, 2 milijona evrov gotovine, za posladek pa našli še 300 kilogramov kokaina in 33 ton kemikalij za izdelavo te droge. Med prijetimi so španski in kolumbijski državljani, aretiranih pa je tudi več španskih odvetnikov, ki so združbi pomagali prati denar od prodaje kokaina.

V Izraelu so aretirali nekdanjega vojaka, bosanskega Srba Aleksandra Cvetkovića, osumljenega sodelovanja v genocidu v Srebrenici leta 1995. Izraelske oblasti so Cvetkovića aretirale na podlagi zapornega naloga Bosne in Hercegovine, ki nekdanjega srbskega vojaka obtožuje soodgovornosti za smrt med 1000 in 1200 Bošnjakov na farmi Branjevo. Cvetković naj bi bi bil domnevno pripadnik osemčlanskega strelskega voda za eksekucijo Bošnjakov, leta 2006 pa je pobegnil v Izrael in tam dobil tudi državljanstvo. Postopek izročitve Bosni in Hercegovini je v teku, a se utegne zavleči, saj se bo Cvetković na izročitev po vsej verjetnosti pritožil.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je še v dveh primerih razsodilo proti Sloveniji in sicer zaradi kršitve 6. in 13. člena evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 6. člen določa pravico do poštenega sojenja v razumnem roku, 13. pa določa pravico do učinkovitega pravnega varstva na domačih sodiščih. V primeru „Simončič proti Sloveniji“ je sodišče državi naložilo plačilo 7400 evrov, v primeru „Mramor proti Sloveniji“ pa izplačilo 4800 evrov odškodnine. Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov sicer proti Sloveniji prvič razsodilo že oktobra 2005 v primeru Lukenda.

Po kruhu in pecivu, ki se je podražilo prejšnji teden, bo od tega tedna dalje dražje tudi meso, od 1. februarja pa še mlečni izdelki. Meso se bo podražilo za 5 do 10 odstotkov, mlečni izdelki pa v povprečju za 3,5 odstotka. Kot razlog podražitev mlekarji navajajo spremembe cen energentov in embalaže. Zakaj se osnovna živila tako dražijo, smo povprašali agrarnega ekonomista s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo, Emila Erjavca. Razloge vidi v...



Slovenski proizvajalci naj bi dvigovali cene zaradi svetovnih trendov pomanjkanja surovin, predvsem žita. Gre zgolj za špekulacijo in umetno dvigovanje cen ali dejansko stanje?