Kljub temu da se nemara zdi, da smo od naslednje volilne kampanje za naskok na 90 poslanskih sedežev državnega zbora še zelo oddaljeni, tekoča ravnanja domačih strankarskih štabov potrjujejo, da se je predvolilni boj pravzaprav že začel. Vstopili smo v obdobje politične privatizacije tem, ki bodo zaznamovale naslednjo strankarsko kampanjo...
Kljub temu da se nemara zdi, da smo od naslednje volilne kampanje za naskok na 90 poslanskih sedežev državnega zbora še zelo oddaljeni, tekoča ravnanja domačih strankarskih štabov potrjujejo, da se je predvolilni boj pravzaprav že začel. Prednjači sedanja opozicija. Delno je temu tako zaradi omejeno opravilne aktualne Vlade, iz katere tudi po dveh razvojnih klavzurah še vedno ni jasnega odgovora, koliko in katerih poslanskih mož in žena sploh še šteje med volilnim ljudstvom te dni rekordno nepriljubljena koalicija Boruta Pahorja. Opozicijski polit-komisarji pa kot jastrebi prežijo na vsako njeno potezo. Premišljeno ali pač nepremišljeno. Vstopili smo v obdobje politične privatizacije tem, ki bodo zaznamovale naslednjo strankarsko kampanjo.
Tako je aktualna dobra Vlada v pomanjkanju proračunskih prihodkov in boljših idej sprožila proceduralni postopek za racionalizacijo števila policijskih uprav in porodnišnic v državi. Predlagana reorganizacija sicer pomeni predvsem združevanje obstoječih manjših policijskih uprav z večjimi in ukinjanje nekaterih manjših porodnišnic oziroma njihovo pripojitev večjim. Normalno, vladnim načrtom najbolj zagreto nasprotujejo prav v lokalnih skupnostih, v katerih bi naj v prihodnje ostali brez policijskih uprav ali porodnišnic oziroma porodnih oddelkov. Z namenom v javnomnenjskem smislu še bolj škodovati aktualni vladi pa jih intenzivno podpihuje prav sedanja parlamentarna opozicija.
Nasprotovanje političnim odločitvam trenutne demokratične večine je sicer temeljna pravica in celo dolžnost vsake opozicije. To je le bistvo politične igre, ki naj bi naprej poganjala sistem predstavniške demokracije. Nekoliko bolj spregledan del navideznega soočanja poslanskih mnenj pa je prav strankaski boj za politično privatizacijo tem, ki bodo nosilne v kampanji pridobivanja naklonjenosti domačega volilnega telesa. Vladna predloga reorganizacije oziroma združevanja policijskih uprav in porodnišnic sta tako politično prvovrstni temi.
Varnost in razmnoževanje. Obe sodita med paket osnovnih človeških potreb, ki si jih deli velika večina tudi domačega volilnega telesa. Zato se v že tako ali tako povsem centralizirani državi v lokalnih okoljih, v katerih naj bi v prihodnje v skladu z vladno racionalizacijo javne porabe ostali brez policijskih uprav in porodnišnic, počutijo prizadeti. Ali res upravičeno, ali ne, je vsekakor stvar javne in strokovne razprave, za katero pa bi le morala poskrbeti vladna koalicija in ne opozicija.
Za v tem mandatu od korita izvršne in zakonodajne domače oblasti odrinjeno opozicijo veljajo druga pravila. Njen cilj je, ne glede na potrebna sredstva in prijeme, prepričati čim večji del volilnega telesa, da je aktualna vlada preprosto rečeno opravilno nesposobna. Res je, da sedanji opoziciji na tem področju pomagajo tudi sindikati, študentske oblike organiziranja in še vsi drugi, ki se počutijo tako ali drugače prizadeti zaradi posameznih vladnih in koalicijskih odločitev.
Tako ne preseneča, da so pobudniki nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo na temo združevanja porodnišnic prav iz poslanske skupine SDS. Njen prvoborec Branko Grims je vladajoči politiki mimogrede lahko očital, da davkoplačevalski denar namenja za reševanje nepremičninskih špekulantov, namesto da bi ohranila sedanjo mrežo porodnišnic. Isti pobudniki so tako zaslužni tudi za danes nadaljevano sejo državnozborskega odbora za notranjo politiko. Ob floskulah o velikem simbolnem pomenu in občutku zmanjšane varnosti ljudi so presenetili tudi z dodatnimi gradivi, ki po mnenju SDS dokazujejo, da je ta strokovna reorganizacija slovenske policije političen projekt, s katerimi se zarisujejo tudi prihodnje pokrajinske meje v državi.
Predstavnikov janšistične opozicije tako v prvi vrsti sploh ne zanima, ali je nemara 14 porodnišnic po z avtocestnim križem povezani državi nemara res neupravičeno tako iz strokovnega, kadrovskega in finančnega stališča, kot v imenu vladnih predlagateljev trdi vodja strokovne skupine Helena Meden Vrtovec. Takisto za njihovo natolcevanje o zmanjšani varnosti v lokalnih okoljih, v katerih naj bi ostali brez policijskih uprav, ni prav nič pomembno, da gre pravzaprav za selitev in združitev upravno-administrativnih funkcij, medtem ko bodo operativne policijske enote ostale v lokalnih okoljih.
Kako opraviti z za lase privlečenimi argumenti opozicije, bi naj sicer znala vsaka koalicija in vlada, saj ima za to na voljo več ustreznih resursov. Toda resnici na ljubo tega sedanja pač ne izkazuje. Političnim nasprotnikom in po lastnem mnenju prizadetim lokalnim prebivalcem že na primeru načrtovane reorganizacije policijskih uprav in porodnišnic svojih namer zagotovo ni ustrezno in jasno predstavila ter se tako dostojno postavila po robu svojim političnim nasprotnikom.
Seveda gre tudi pri teh vladnih ukrepih v prvi vrsti za varčevanje na področju prerazporejanja obstoječih javnih financ. Toda s proračunsko luknjo in neugodnimi gospodarskimi kazalc se bo morala soočiti tudi prihodnja Vlada. In dobro bi bilo, če bi že v opoziciji izkazovala, da ima rešitve, kako državo potegniti iz ne prav zavidljivega položaja. Toda tako to gre. Na Slovenskem temu pač ni tako. Pričujoča privatizacija političnih tem za volilno kampanjo tega pač ne potrjuje. In zato se vremena Kranjcem le ne bodo kar tako zjasnila tudi v prihodnjem državnozborskem mandatu.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z opozicijsko politično privatizacijo varnosti in razmnoževanja v zobeh poskrbel TomažZ.
Komentarji
komentiraj >>