V Grčiji se je začel sodni proces proti skupini domnevnih anarhistov, ki jim grozi obtožba zaradi članstva v teroristični organizaciji. Obtožbe gredo v smer, da naj bi obtoženi sodelovali s skupino Zarota ognjenih jeder. Ta je prevzela odgovornost za niz napadov s paketi bombami na tuja veleposlaništva v Atenah in evropske voditelje novembra lani. Proces se je začel v ponedeljek.

Ni pa živahno samo na sodiščih. Na Univerzi v Birminghamu se nadaljuje zasedba univerze. V torek so študentje sklenili, da nadaljujejo z zasedbo in skupaj ustvarjajo prostor za svobodno in konstruktivno debato. Slednjo sta skušali preprečiti policija in varnostna služba. Zasedba univerze je posledica krčenja finančnih sredstev ter odpuščanja znanstvenih delavcev na tej univerzi. Zaradi varčevanja v visokem šolstvu so ogroženi programi geografije, biologije, medicinske fakultete in številni drugi.

Problemi s krnjenjem financ niso zadeli le Univerze v Birminghamu. V ponedeljek je več sto uslužbencev Univerze v Cambridgeu z molkom opozorilo na politiko zategovanja pasov. Tri minutni molk je bil tako opozorilo ne samo vladi, temveč tudi univerzi, ki do sedaj ni protestirala proti krnjenju sredstev.

Protestni val je pljusknil tudi na nizozemske polderje. Nizozemski študenti so protestirali proti znižanju proračunov univerz in zvišanju šolnin, kar načrtuje vlada v okviru varčevalnih ukrepov. V Haagu se je zbralo več tisoč protestnikov iz celotne Nizozemske, mnoge univerze pa so zaradi protestov odpovedale predavanja. Protesti so uperjeni zoper novi vladni direktivi, ki predlaga, da bi morali študenti, ki podaljšujejo čas svojega študija plačati od 3.000 do 4.000 evrov za vsako dodatno leto študija. Prav tako bi enake kazni doletele univerze. Univerze trdijo, da bi tovrstni vladni ukrep pomenil izgubo 7.000 zaposlitev v tekočem letu.

Valovi pljuskajo tudi po zakonodajnih obalah Hrvaške. Tam poteka burna razprava ob sprejemanju paketa zakonov, ki obetajo spremembe v visokošolskem sistemu. V paketu so trije zakoni, in sicer o znanosti, visokem šolanju in univerzi. Ti zakoni globoko posegajo v zmanjševanje demokracije. Krnjenje demokracije v hrvaškem visokošolskem sistemu, po besedah Andree Milat, ubira tri smeri - zmanjšujejo se finančna avtonomija, politična avtonomija ter neodvisnost raziskovanja znotraj znanstvenih ustanov in univerze.

Novi zakoni so povod za stavko zagrebških profesorjev. Profesorji novo zakonodajo vidijo predvsem kot povod za nadaljnjo komercializacijo ter povečanje političnega nadzora nad delom univerze. Poziv za stavko visokošolskih delavcev so iniciirali predvsem profesorji na Filozofski fakulteti v Zagrebu, podpora pa se širi tudi znotraj drugih fakultet.

Na pravni fakulteti je pet profesorjev napisalo javno pismo naslovljeno na Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport. V njem opozarjajo na ogrožanje akademske svobode ter dušitev znanstvene kritike. Z novo zakonodajo se prav tako ogroža bodočnost mladih znanstvenikov, s čimer se zavira razvoj znanosti in visokošolskega izobraževanja.

Glavna zahteva, ki jo s prvim podpisanim, Mihajlom Diko, zahtevajo hrvaški profesorji je, da se takoj odstopi od načrta predloga novega zakona. Prav tako se mora začeti nov postopek spremembe zakona, ki bo v skladu z demokratičnimi standardi ter Ustavo Republike Hrvaške.

Kako poteka valovanje v Sloveniji? Zaskrbljujoč je predvsem val brezposelnosti. Če po eni strani upada število mladih, je po drugi strani v porastu nezaposlenost med mladimi, to ima za posledico kasnejše odseljevanje od staršev ter kasnejše ustvarjanje družine.

Med mladimi v starosti do 29 let je le 48 odstotkov redno zaposlenih. Hitro se povečuje število brezposelnih diplomantov. S tema dvema stavkoma lahko povzamemo glavne ugotovitve raziskave mladina 2010.

Vendar se le ponuja novo delavno mesto. Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani namreč ni uspel izglasovati vršilca dolžnosti direktorja, ki ga je predlagalo predsedstvo. Tako so 18. januarja na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani objavili razpis za mesto direktorja te organizacije. Na mestu vršilca dolžnosti tako do imenovanja novega direktorja ostaja stari, torej Roman Didovič.

Če koga zanima delovno mesto ... Za mesto direktorja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani se lahko potegujejo slovenski državljani z vsaj univerzitetno izobrazbo in najmanj štirimi leti delovne dobe na podobnem delovnem mestu. Kandidati morajo predložiti tudi dokazilo o nekaznovanju zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prekrška ter vizijo razvoja študentske organizacije.

Ko smo že ravno pri razvoju. Evropski raziskovalni svet je v četrtek obelodanil vest, da bo podelil 590 milijonov evrov novih sredstev za 266 najboljših raziskovalcev. Sredstva so namenjena za pionirsko delo na področju znanosti. Raziskovalci, ki prihajajo kar iz 26. držav so v povprečju stari 54 let. Žensk, ki so prejela raziskovalna sredstva, je le 9 odstotkov. Največ raziskovalnih sredstev je namenjenih fiziki, kar 46 odstotkov, najmanj pa družbenim vedam in humanistiki. Te znanosti zajemajo pičlih 17 odstotkov raziskovalnih sredstev. Dodajmo še, da med prejemniki razvojnih evrov ni bilo slovenskih raziskovalcev.

Se pa obeta nov razpis tudi na področju visokega šolstva v Sloveniji. Ta nosi pomenljiv naslov »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov - generacija 2010 Univerza v Ljubljani«. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje doktorskega študija doktorskih študentov, ki so v študijskem letu 2010/2011 oziroma bodo na univerzi vpisali doktorski študij v 1., 2. ali 3. letnik doktorskih študijskih programov tretje stopnje.

Da bi dobili fičnike, boste morali v okviru raziskovalnega dela, ki je vezano na doktorski študij, objaviti znanstveni članek, ki bo sprejet v objavo oziroma objavljen. Za sofinanciranje bo moč prijaviti tudi patent, ki bo sprejet v postopek na nacionalni ravni. Na veliko pa boste morali v sklopu svojega raziskovalnega dela vključevati gospodarstvo ali pa se ukvarjati z reševanjem aktualnih družbenih izzivov z več različnih področij. Pa srečno s prijavo!

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Zavod Študentska svetovalnica in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani sta odprla Študentsko hišo SRCe. Hiša je namenjena študentom, ki so se zaradi različnih življenjskih okoliščin ali pomanjkanja finančnih sredstev znašli v stiski. Danes, od desete pa tja do četrte popoldanske ure poteka dan odprtih vrat. Študentska hiše SRCE se nahaja na Židovski stezi 6 v Ljubljani.

Prav tako se danes lahko udeležite 3. Škartdebate. Tokrat se debatira na temo politike. Debata nosi naslov Ne se je bat, politika je povsod. Vsi željni debate o vseprisotnosti politike se zglasite na Tribuni, na Kersnikovi 4, v celici 306. Debatirate lahko med 18:00 in 21:00.

Na trg je stopila antropologija. Filozofska fakulteta vabi na posvet z naslovom Posel brez meja: Vloga antropologije v medkulturnem poslovanju«. Dogodek se dogaja v četrtek, 27. januarja, med 16:00 in 18:30 na International Center for Promotion of Enterprises, ki ga je moč najti na Dunajski 104.

Še poslednja vest danes. Univerzitetna redakcija išče nove člane.

Z neoprenom se je po protestnih valovih z burjo v jadrih podil Franci.