Sreda, 26. 1. 2011
goran
Tokrat poslušamo legendarni set najbolj znanega techno kreativca, ki ga je leta 1995 odvrtel v tokijskem klubu Liquid Room. Med tem, ko nasprotniki tarnajo nad njegovim domnevno nerodnim miksanjem, se privrženci topijo v prav posebni, le Millsu lastni atmosferi. Verjetno je več teh drugih, saj je plošček pristal na lestvicah najboljših koncertnih albumov, tudi tistih neelektronsko obarvanih ... (v celoti!)
* Detroitski techno kreativec Jeff Mills je prav po zvezdniško središče burnih razprav med njegovimi privrženci in nasprotniki. Prvi v en glas tulijo, da se techno začne in konča z Millsom, drugi jamrajo čez Millsovo domnevno nerodnost pri miksanju, njegove zapletene odnose z nekaterimi drugimi detroitskimi producenti, pa čez njegovo kvazi teoretiziranje in še kaj. Bržkone bi v vsakem od očitkov lahko našli zrno resnice, toda Millsu jih lahko štejemo le v dobro. Navsezadnje so ga te iste izkušnje izoblikovale v izrazitega individualista, osebnostno in še raje skozi prizmo glasbe. Ustvaril je eno najbolj prepoznavnih elektronskih govoric, kar je še posebej hvale vredno v klubsko-plesnem kontekstu, ki favorizira formulaičnost. Čeprav ustvarja glasbo z izrazitim plesnim izhodiščem, tam vselej najde prostor za izjemno atmosferičnost in lasten pečat – nekateri mu pravijo tudi Millsova magija -, ki njegovo zankanje ritmov privzdigne od klubskih plesišč. Čeprav se, kot se da razbrati iz koncertnega zapisa 'LiveMix at Liquid Room, Tokyo', tudi tam znajde izvrstno.
Koncertni posnetki techno didžejev običajno ne končajo na lestvicah najboljših koncertnih albumov in so pogosto le vir žolčnih razprav privržencev različnih techno struj. To sicer velja tudi za Millsove sete, toda z albumom 'LiveMix at Liquid Room, Tokyo' mu je uspelo nagovoriti tudi ne strogo elektronsko publiko. Verjetno so mu bila tu v pomoč predvsem mnenja številnih cenjenih glasbenih medijev, ki posnetek malce napihnjeno poveličujejo v ultimativen koncertni techno album. Gotovo je tudi Mills kdaj že sestavil še zanimivejši set, zato gre presežek posnetka iz Liquid Rooma verjetno prej pripisati nekakšnemu celostnemu vtisu. Hrup množice, Millsovo ropotanje z iglo, pa njegov intenziven, surov stil miksanja in seveda dober približek razpoloženju, ki je leta 1995 razgrevalo zrak v enem najbolj prepoznavnih tokijskih klubov.
Millsova izbira skladb se iz današnje perspektive zdi logična. Približno polovica jih je bila iz njegove lastne produkcije, v drugi polovici pa so se znašli Joey Beltram, Surgeon, Advent in nekateri drugi legendarni techno producenti. V razgibanem setu je presenetljivo veliko prostora odmeril hiphopu in electru, s katerima skoraj didaktično referira zametke techna. Na plesiščih ta svoj potencial ponavadi najde v subtilnih in intenzivnih repeticijah, toda Mills je znan po svojem hitrem, že skoraj nasilnem menjavanju plošč. Na površju, ali pa skozi tehnično pravilnost, bi Millsovemu miksanju verjetno težko pripisali popolnost. Tisti, ki se navdušujejo nad kvazi-pravili rokovanja z gramofoni, albuma 'LiveMix at Liquid Room, Tokyo' seveda niso pozabili popljuvati. Toda Millsova virtuoznost se bolj kot v tehničnih detajlih skriva v njegovem izjemnem občutku za stopnjevanje dinamike, kreiranje intenzivne atmosfere, pa seveda v njegovi surovosti, s katero pogosto klesti po svojih setih. Seveda surovosti v njenem najžlahtnejšem pomenu.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >> Re: JEFF MILLS: Mix-up vol.2 - LiveMix at Liquid Room, Tokyo (Sony, 1996)
gica [26/01/2011]
jes jes jes!
odgovori >>
Re: JEFF MILLS: Mix-up vol.2 - LiveMix at Liquid Room, Tokyo (Sony, 1996)
hoffmann [26/01/2011]
Vrhunska roba, ob Dj Kicks Staceya Pullena pravzaprav meni najljubši tehno dj mix tistega cajta. Pred 10 leti (junija 2000) smo imeli Liquid Room tud v Ljubljani, natančneje v že takrat zloglasni zgornjepirniški Lipi, kjer je bill Mills gost Umekovega Consumer Recreationa, Such A Night!
odgovori >>