Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
POLIT-KOMPROMISARJI (1951 bralcev)
Sreda, 26. 1. 2011
tomazza



Za nov žebelj v krsto politične prihodnosti sedanje koalicije in Vlade Boruta Pahorja je v pogovoru za nacionalno radiotelevizijo poskrbel še predsednik republike Danilo Turk. Pritrdil je oceni, da v domovini res obstaja vtis brezizhodnosti iz sedanje politične in gospodarske situacije. Odgovornost za ta, po mnenju predsednika resen političen problem, pa leži prav na plečih aktualne Vlade. Ta bi morala storiti več in delati drugače, da bi ta vtis odpravila...
Za nov žebelj v krsto politične prihodnosti sedanje koalicije in Vlade Boruta Pahorja je v pogovoru za nacionalno radiotelevizijo poskrbel še predsednik republike Danilo Turk. Pritrdil je oceni, da v domovini res obstaja vtis brezizhodnosti iz sedanje politične in gospodarske situacije. Odgovornost za ta, po mnenju predsednika resen političen problem, pa leži prav na plečih aktualne Vlade. Ta bi morala storiti več in delati drugače, da bi ta vtis odpravila. Toda koalicija in vlada se te dni ukvarjata predvsem sami s sabo. Iščeta lastni ideološki kompas. Če so v prejšnjem režimu za ideološka vprašanja skrbeli referenti za idejno politično delo, med drugo svetovno vojno pa politkomisarji, bi naj vrednostne usmeritve vsakokratne koalicije in vlade v domači državi razbrali iz strankarskih predvolilnih programov in na njihovi osnovi sklenjene koalicijske pogodbe. Toda te se aktualna koalicija in Vlada pravzaprav ne držita več, ampak jih ne prav uspešno poskušata ponovno vzpostaviti na raznoraznih razvojnih klavzurah.

Namesto zakonskih predlogov in ukrepov, k katerim so se stranke Pahorjeve koalicije zavezale v koalicijski pogodbi, po polovici mandata na dnevno-političnem sporedu prevladujejo kompromisi. Politika bi naj sicer v demokracijah bila predvsem doseganje kompromisov. Nenazadnje je plod kompromisov različnih političnih vrednot prav vsakokratna koalicijska pogodba strank, ki za posamezni državnozborski mandat zasedejo prostor pri koritu domače zakonodajne in izvršilne oblasti. Toda potem bi se naj ta tudi izvajala, v nasprotnem pa naj bi koalicija in vlada razpadli ter bi naj prišlo do novih predčasnih parlamentarnih volitev.

Temu v domači Republiki v tem mandatu aktualne koalicije in Vlade pač ni tako. Namesto izvrševanja zavez, ki so bile dane na začetku mandata, koalicija in vlada na dnevni bazi iščeta kompromise in opozicijsko podporo za vsako koliko toliko ideološko zaznamovano odločitev. Ker koalicijska večina ni več trdna niti ob pokojninski reformi, malemu delu, umiku slovenskih vojakov iz Afganistana ali družinskemu zakoniku, je politika te koalicije in vlade ujetnik dnevnih političnih potreb in interesov. Koalicijsko večino bi nemara lahko rešila navezava s poslansko skupino nepovezanih poslancev, v kateri so iz kabineta predsednika vlade včeraj prejeli formalno vabilo za sodelovanje s koalicijo. Gre za zahtevo koalicijske stranke Zares, ki ji najbolj krčevito nasprotuje koalicijski privesek Desus, na listi katerega se je v državni zbor uvrstila večina nepovezanih poslanskih odpadnikov.

Toda kljub temu, da je formalno sodelovanje celotne poslanske skupine nepovezanih poslancev malo verjetno, saj ji še najbolj krčevito nasprotuje na listi Socialnih demokratov v parlament uvrščeni predsednik Krščanskih socialistov Andrej Magajna, pa tudi to ne bi samo po sebi povrnilo ideološke kredibilnosti sedanje koalicije in Vlade. Res sicer je, da je ta v veliki meri ujetnica aktualne opozicije, ki ima zadostno število poslanskih podpisov, da lahko eno za drugim sklicuje izredne seje Državnega zbora, ustanavlja parlamentarne komisije in zahteva naknadni zakonodajni referendum na pravzaprav vsako zakonodajno rešitev sprejeto v državnemu zboru.

Zato Vlada in Koalicija Boruta Pahorja te dni res nima veliko političnega manevrskega prostora. Toda v prvi vrsti je za to kriva kar sama. Izenačitev pravic istospolnih partnerjev z ostalimi je ena od temeljnih zavez iz obstoječe koalicijske pogodbe. Kljub temu, da gre za osnovne človekove pravice domače glbt skupnosti, to v tej državi ostaja ideološko občutljivo vprašanje, s katerim je mogoče mobilizirati do drugačnosti nestrpno večino slovenskega volilnega telesa. Zato svoj politični kapital na krčevitemu nasprotovanju izenačitvi pravic istospolnih partnerjev nabira predvsem parlamentarna opozicija, z novim kompromisnim predlogom družinskega zakonika, za katerega pa nima zagotovljene trdne koalicijske večine, pa ga dodatno izgubljata Vlada in koalicija.

Predlagana kompromisna rešitev, po katerem bi lahko istospolna partnerja sklenila le partnersko in ne tudi zakonsko zvezo ter posvojila otroka le, če je eden od njiju otrokov biološki starš, ne bo zadovoljila nikogar razen polit-kompromisarjev koalicije in Vlade. Kakršnikoli že redefiniciji in razširitvi družine bo sedanja parlamentarna opozicija še naprej nasprotovala. Nad tem kompromisarstvom z njihovimi osnovnimi človekovimi pravicami bo povsem upravičeno razočarana tudi domača istospolna manjšina. Kljub drugačnim napovedim ob nastopu mandata se je v njen bran postavila le Liberalna demokracija, ostale koalicijske stranke pa bi podprle predlog, ki bo v državnem zboru imel zagotovljeno večino, pa čeprav ta ne bi zagotovil enakosti človekovih pravic istospolno usmerjene manjšine.

Vsako odločitev te koalicije in vlade tako spremlja preštevanje koalicijskih glasov in posledično trgovanje z nepovezanimi in tudi uradno opozicijskimi poslanci. Rezultat so politični kompromisi, ki pa v prvi vrsti potrjujejo izgubo ideološkega kompasa te koalicije in Vlade. Toda tako to gre. Ta teden predlagani kompromis besedila družinskega zakonika je tako zgolj vnaprej na neuspeh obsojeno politično dobrikanje domači homofobni večini in hkrati kronski dokaz, da v domovini ni liberalne ali samooklicane leve politične sile, ki bi bila pripravljena za lastne osnovne ideološke postulate iz področja temeljnih človekovih pravic tvegati, da posledični naknadni zakonodajni referendum izgubi, a s tem hkrati ohrani vsaj lastno temeljno ideološko držo, po kateri se s človekovimi pravicami pač ne more in ne sme trgovati.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačimi polit-kompromisarji aktualne koalicije in Vlade v zobeh poskrbel Tomaž Z.







Komentarji
komentiraj >>