Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
EVIDENCE: I Don't Need Love (Nah Right, 2010) (ponovitev 25.2.2011 ob 00.30) (1894 bralcev)
Petek, 18. 2. 2011
goran



Kaj imajo The Beatles skupnega s hiphopom? Zabavnost, če na njihovo glasbo in modrosti Evidence, sicer član pred skoraj dvajsetimi leti sestavljenega kalifornijskega hiphop kruja Dilated Peoples, zloži beate in jih s pomočjo gostujočih emsijev opremi z novimi besedili. (v celoti!)
* Mini album 'I don't need love' kalifornijskega hiphoperja Evidencea je na pogled relativno neambiciozen projekt. Pravzaprav gre za devet mp3jev, ki so kot brezplačen prenos na voljo na blogu Nah Right in so menda nekakšna napoved Evidenceovega novega solističnega dolgometražca. Kljub tej neambiciozni objavi pa je 'I don't need love' deležen precejšnje pozornosti, kar je presenetljivo predvsem zato, ker Evidence ne spada med bolj izpostavljene ustvarjalce. Sicer je res, da je z delovanjem v matičnem kolektivu Dilated Peoples nase opozoril v podtalni hiphop skupnosti, toda neke širše prepoznavnosti za zdaj še ni bil deležen. No, del vzroka za to, da so nove Evidenceove skladbe naletele na razmeroma velik posluh, se skriva že v sami ideji novega EP-ja. Glasbene podlage so namreč osredinjene okoli vzorcev, nabranih v glasbi in intervjujih zasedbe The Beatles, s tem pa bržkone zanimive za širši krog poslušalcev, tudi tistih, ki sicer morda rapa ne spremljajo aktivno.

Ko sta Evidence in Rakaa Iriscience sredi devetdesetih na noge postavila zasedbo Dilated Peoples, naj bi bila ta nekakšna platforma, skozi katero bi pozneje oba zagnala solistični karieri. To se je sicer res zgodilo, vendar pa za zdaj še nista presegla uspeha matične zasedbe, v kateri se jima je medtem pridružil še DJ Babu. Po nekaj uspešnih singlih, izdanih pri lokalni založbi ABB, jih je za njihov dolgometražni prvenec v letu 2000 že angažirala velikanka Capitol Records. Najvišje na glasbenih lestvicah jim je uspelo priplezati v navezi s Kanyem Westom, zabeležili pa so tudi sodelovanje s Talibom Kwelijem in Beastie Boysi. Na drugi strani jih še tesnejše sodelovanje veže s podtalnimi producenti in emsiji iz domačega Los Angelesa, zato nekako veljajo za zasedbo, ki je obdržala kredibilnost v podtalju, obenem pa ji občasno uspe pokukati tudi v tisto bolj popularno dogajanje. Pravzaprav spada v tisto kategorijo ustvarjalcev, ki potrjujejo, da se rap za razliko od nekaterih drugih glasbenih žanrov ne ukvarja preveč z nepotrebno delitvijo na alter in mainstream.

Z EP-jem 'I don't need love' Evidence ostane na začrtani poti in jo obenem nadgradi tako skozi prizmo besedil kot glasbenih podlag. Obakrat predvsem zahvaljujoč zabavni, pa tudi zvočno zanimivi uporabi posnetkov zasedbe The Beatles. Nekajkrat se sicer resda precej nevarno približa ne preveč popularnemu »mashupu«; vzorci postanejo odločno predolgi, beati pa morda nekoliko nedodelani. Temu botruje predvsem vzpostavljanje zabavnega cut & paste dialoga, v katerem ne manjka referenc na razvratne dejavnosti »beatlov«, te pa so potencirane še skozi počasne, opojne ritme. Če se je na nekaterih njegovih prejšnjih ploščah pojavil vtis, da nekoliko preveč zanemarja izročila svojih raperskih predhodnikov, pa se z novimi posnetki zdaj precej bolj opre na starošolsko estetiko. A obenem s sodobnimi produkcijskimi triki in naborom zvokov ne pušča nobenega dvoma, da gre za glasbo, narejeno danes. Glasbene podlage je Evidence ustvaril sam, z rimami pa so mu na pomoč priskočili Dirty Nasty, Fashawn, Rakaa iz matične zasedbe Dilated Peoples ter Oh No, mlajši brat hiphoperske ikone Madliba.

'I don't need love' je simpatično delo, ki v strogo raperskih okvirjih sicer ne prinaša nič bistveno novega, vseeno pa ponuja sveže poslušanje in prav nič ne bi bilo narobe, če bi si Evidence pri The Beatles v prihodnosti izposodil še kakšen vzorec. Morda to ne bi najbolj razveselilo gospoda McCartneyja, skoraj zagotovo pa bi namero pozdravil mnogo bolj duhoviti Ringo Starr.

pripravil Goran Kompoš





Komentarji
komentiraj >>