OFF NAPOVEDNIK

Kot da libijski narod ni pretrpel že dovolj muk pod več kot 40-letnim vodstvom Moamerja Gadafija, mu je njegov sin Saif al Islam zadal še en, morda celo usoden udarec. Eno je pobijati ljudi, jih terorizirati, si prisvojiti bogastvo cele države in podobno, nekaj povsem drugega pa je škodovati dostojanstvu ponosnih Libijcev. Tako je olje na ogenj ljudske vstaje al Islam dolil s plagiatorstvom svoje doktorske disertacije. No, zaenkrat so to le domneve, saj prestižna London School of Economics še vedno preučuje, ali je omenjena disertacija na temo demokratizacije mednarodnih organizacij res plagiat, a že sum sam je preveč za ranjeno libijsko dostojanstvo.

Al Islam je sicer doktoriral septembra 2007, ob morebitnem izgnanstvu iz države v primeru, da zmagajo opozicijske sile, pa mu sedaj grozi tudi odvzem akademskega naziva. Al Islama se tako že primerja z nemškim obrambnim ministrom zu Guttenbergom, ki je zaradi prepisovanja v svoji doktorski nalogi nedavno odstopil s položaja, a al Islam ima specifično težavo. Podobno kot njegov oče, zaslužni vodja libijske revolucije, tudi Saif al Islam ne more odstopiti s položaja, saj nobenega ne zaseda. Vsi protestniki, ki tako neusmiljeno napadajo libijsko vodilno družino, naj se za trenutek ustavijo in vzamejo v obzir, da jih večina ni prišla niti blizu disertacije, kar pomeni, da ne morejo razumeti, kaj to pomeni biti soočen s takšnimi obtožbami.

Berete „ko jebe dostojanstvo“ OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Libija je začasno izključena iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Odločitev je zaradi velikih in sistematičnih kršitev človekovih pravic v tej državi soglasno sprejela Generalna skupščina te organizacije, hkrati pa je izrazila tudi globoko zaskrbljenost nad humanitarnimi razmerami v Libiji. Resolucijo, ki je podlaga za suspenz Libije, so predlagale arabske in afriške države. Nekaj pomislekov je v želji po predhodni temeljiti preiskavi izrazila Venezuela, a je nato resolucijo le podprla.

Pred samim glasovanjem o izključitvi Libije iz Sveta za človekove pravice je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pozval k odločni akciji proti Gadafiju. Izključitev iz sveta se je tako pridružila že sprejetim sankcijam Varnostnega sveta Združenih narodov in zahtevi po preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča o zločinih proti človečnosti v Libiji.

Razmere se ponovno zaostrujejo v vzhodnem delu države, ki je v rokah upornikov. Območju se namreč približujejo varnostne sile, zveste Gadafijevemu režimu. Na poti so že zavzele naftni obrat v mestu Brega, konvoj približno stotih vozil pa se je nato odpravil proti precej bolj pomembnemu mestu Ajdabiya. Uporniki trdijo, da bodo vztrajali na položajih, čeprav ni jasno, ali bo prišlo do organizirane obrambe mesta. Številna skladišča orožja v mestu so bila že bombardirana s strani vladnih sil. Uporniki so sicer pred kratkim sporočili, da so odbili zadnje napade in da so ponovno prevzeli nadzor nad Brego.

Največjo grožnjo upornikom na vzhodu države predstavljajo morebitni letalski napadi, zato so mednarodno skupnost že pozvali k razglasitvi prepovedi preletov nad Libijo. Za takšen ukrep na Zahodu zaenkrat še ni soglasja, saj bi bil po besedah ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa izjemno zapleten. Mnenja se krešejo predvsem v točki, ali je za prepoved preletov potreben mandat Združenih narodov. Britanski premier David Cameron je prepričan, da ne, zato podpira prepoved. Proti je Francija, ki se boji odziva arbskih držav, skeptična pa ostaja tudi Rusija.

Ameriška časnika Washington Post in New York Times poročata, da voditelji libijske opozicije razmišljajo o zaprositvi mednarodne skupnosti po zračnih napadih na pomembne vojaške cilje v Libiji. Napadi naj bi imeli mandat Združenih narodov, s čimer bi se izognili negativnemu odzivu nasprotnikov Gadafijevega režima, ki sicer zavračajo tuje posredovanje. Časnika ocenjujeta, da takšno razmišljanje kaže na frustracije v libijski opoziciji, ker je Gadafi še vedno na oblasti. Opozicija se tudi boji, da bo boj brez pomoči tujine zahteval preveč življenj in časa.

V Pakistanu so trije moški ustrelili ministra za verske manjšine Šabaza Batija, ki je predstavnik pakistanske krščanske manjšine in nasprotnik strogih zakonov o skrunjenju islama. Za skrunjenje je v Pakistanu predvidena smrtna kazen, zaradi nasprotovanja ostrim zakonom pa je bil v začetku leta ubit tudi guverner province Pundžab Salman Taser, kar je poželo precej odobravanja med prebivalstvom. Na mestu tokratnega zločina so bili najdeni letaki z grožnjami, da lahko podobno usodo pričakujejo vsi nasprotniki že omenjenega represivnega zakona. Avtorstvo letakov so mediji pripisali pakistanskim talibanom. Vlada je napad obsodila in ga označila za kampanjo, usmerjeno v utišanje vsakršnega liberalnega, naprednega in humanega glasu v Pakistanu.

Novi nemški obrambni minister bo postal dosedanji notranji minister Thomas de Maiziere, njegovo mesto pa bo prevzel vodja poslanske skupine Krščansko socialne unije Hans-Peter Friedrich. De Maizier, ki velja za zaupnika kanclerke Angele Merkel, bo tako nasledil padlo zvezdo nemškega političnega ozvezdja, Karla Theodorja zu Guttenberga. Ta je včeraj odstopil po aferi s plagiatorstvom svoje doktorske disertacije.

Italijanska vladajoča koalicija poskuša rešiti rit premieru Silviu Berlusconiju v primeru mladoletne Ruby. Od predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija zahteva glasovanje poslancev o pritožbi na ustavno sodišče. Koalicija trdi, da se Berlusconiju očitajo kazniva dejanja med opravljanjem premierske funkcije, zato bi mu moralo soditi posebno sodišče. Sojenje v primeru Ruby naj bi se sicer začelo 6. aprila na milanskem sodišču. Želja koalicije po ustavni pritožbi se utegne izpolniti, saj ima v poslanski zbornici šibko večino. Zataknilo pa bi se lahko pri ugoditvi zahteve po uvrstitvi glasovanja na dnevni red, saj sta se nekdanja zaveznika Fini in Berlusconi politično razšla. Opozicija je prepričana, da je zahteva polna nepravilnosti in da služi le zamegljevanju.

Premier Borut Pahor je na seji Državnega zbora v okviru poslanskih vprašanj predstavil prioritete vlade do konca mandata. Uvodoma je pojasnil, da je vlada na takšno razpravo pripravljena, saj želi odpraviti vtis, da nima vizije in načrta konkretnih korakov, da bi to vizijo uresničila. Prioritete so konsolidacija javnih financ, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, izboljšanje plačilne discipline, izboljšanje delovanja trga dela, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala ter strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se nadaljuje sodna obravnava proti nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu v primeru Patria. Tožilstvo jima očita nevestno delo v službi pri nakupu finskih osemkolesnikov in posledično povzročitev škode v višini vsaj 16,8 milijona evrov. Poleg tega naj bi od sprva načrtovanih 70 patrij, opremljenih s 30-milimetrskim topom, naročila le šest takšnih vozil.

Erjavec še vedno trdi, da je nedolžen in da gre za političen proces, kar naj bi dokazovalo dejstvo, da je obravnava zaprta za javnost. Njegova obramba meni, da bi lahko danes oziroma čez dva tedna celo prišlo do razglasitve sodbe. Tožilka Branka Zobec Hrastar je prejšnji teden vložila nekoliko spremenjen obtožni predlog, ki pa po mnenju obrambe ne odstopa od prejšnjih očitkov. Erjavec je prepričan, da skuša tožilka na ta način poiskati zadostno podlago za obsodbo, kar ji prej ni uspelo.

Delovna skupina za evalvacijo učinkov enotnih zimskih počitnic, ki jo je imenovalo Ministrstvo za šolstvo in šport, je na novinarski konferenci predstavila svoje ugotovitve. Skupina je tako že pridobila podatke o prihodkih za gospodarstvo in za posamezne turistične panoge za obdobje preteklih 10 let. K temu bodo konec meseca lahko dodali še podatke nacionalnega statističnega urada o prihodkih gospodarskih panog za februar, ki bodo osnova za končno analizo. Vodja skupine Boris Černilec pa je tako odgovoril na pred počitnicami izražene kritike gospodarstva o izpadu dohodka zaradi enotnih počitnic:



V Kinodvoru bo ob devetnajsti uri predavanje Kevina Anneta, ki bo razkril podrobnosti o genocidu nad kanadskimi domorodci. Kevin je duhovnik protestantske Združene cerkve, ki je med delom na zahodni obali Kanade dodobra spoznal sprevržene metode cerkvenih in državnih inštitucij v odnosu do staroselskih skupnosti, zaradi česar je bila proti njemu sprožena prava gonja. Zakaj se splača priti na dogodek, nam je povedal Kevinov prijatelj in koordinator obiska v Sloveniji, Miha Mihelič:



Intervju s Kevinom Annetom na to temo si lahko poslušate na spletni strani Radia Študent pod rubriko politika – APR Intervju.

OFF sta pripravila Tadej in Boris.