Četrtek, 10. 3. 2011
polonap
Hrvaško-italijanska avant-rockovska četverica East Rodeo nam ponuja v poslušanje svoj tretji album Morning Cluster, najbolj eksperimentalni, a tudi najbolj večplastni izdelek doslej. Na njem se je skupini v treh komadih pridružil newyorški kitarist Marc Ribot, ostali goste pa so: hrvaška dramatičarka Ivana Sajko, sloviti jazzovski kontrabasist Greg Cohen, in nihče drug kot najbolj utrgani rockovski violinist, kar jih poznamo, Warren Ellis. (v celoti!)
* V zvezi s hrvaško-italijansko zasedbo East Rodeo morda med njenimi starimi privrženci obstaja nek temeljni nesporazum glede pričakovanj, kaj bomo od nje dobili. Dolgo smo jo namreč razumeli v kontekstu njene prve plošče Kolo iz leta 2004, s katero se nam je zasidrala v srca: kot rockovski bend, ki ima sicer rad odklone od predvidljivih žanrskih vzorcev in mu zato lahko prilepimo oznako avant, a vendarle kot bend, ki ustvarja predvsem zelo komunikativno, energično in duhovito muziko.
Ostro menjavo glasbene usmeritve, obrat od tako imenovane »balkanske psihedelije« k odlični, bolj kitarski, z nojzom obarvani drugi plošči Dear Violence smo si zato razlagali predvsem kot nepričakovano posledico kadrovskih sprememb in ne kot način dela. Ker se je ta obrat izkazal za učinkovitega, smo kar nekako pričakovali, da se bo zasedba za nekaj časa ustalila znotraj tega okvirja – pa čeprav so njihovi živi nastopi dajali slutiti, da jih vleče globlje v eksperimentalo.
Zdaj, ko nam ponujajo v poslušanje svojo tretjo ploščo Morning Cluster, ponovno v novi, tokrat resnično bolj eksperimentalni zvočni preobleki, je že jasno, da je četverica v svojih muzičnih snovanjih vedno korak pred nami. Vprašanje je le, ali ji lahko sledimo?
Plošče Morning Cluster ni mogoče enoznačno okarakterizirati, saj je izjemno večplastna. Temu botruje že sama razlomjena struktura komadov, v kateri se med seboj pelivajo precej heterogene pasaže. Poglavitna razlika, po kateri se loči od predhodnic, pa je nemara njeno splošno občutje – resno, pogosto melanholično in temačno –, nekaj, kar pri East Rodeu do zdaj ni bilo v ospredju. Kar zmoti poslušalca, ki pričakuje ostrejše prijeme, je s tem povezana mehkoba, deloma posledica zajemanja pri post-rocku.
Plošča v tem pogledu vsebuje nekaj biserov. Baladna Straws In Glass z Marcom Ribotom na kitari in duet Step Away From the Car s hrvaško dramatičarko Ivano Sajko, ki ga s subtilnim prispevkom oplemenitita kontrabasist Greg Cohen in violinist Warren Ellis, sta že taka. Vendar so nam osebno najbližji še vedno – sicer redkejši - momenti, v katerih se East Rodeo spustijo s povodca; v komadih, ki se opirajo na bolj klasično rockovsko formo in ki jih skupina stopnjuje v hrupen izbruh energije. V tem pogledu imamo dva favorita: prvi je drveči American Dream, v katerem se bendu še enkrat pridruži Ribot. Komad gradi na čvrsti ritmični podlagi, izostri pa ga eden redkih momentov na plošči, ko dobi frontman priložnost, da poje »navzven«, nepridušeno – ko se zdi, da nam bo izlil srce. Šele v zadnjem delu se skladba izteče v atmosferično zvočno krajino. Drugi favorit je Mrs. Cluster, v katerem se nedolžen uvod sprevrže v hrupno gmoto zvočnih plasti s skoraj simfoničnim zvokom. Ravno bogat, nasičen zvok pa je tudi ena fascinantnejših komponent plošče Morning Cluster, pri kateri se pozna močnejše naslanjanje na elektronsko generirane šume in atmosferiko. To večplastnost, samo kot opozorilo, resnično slišimo šele, ko ploščo poslušamo dovolj na glas.
Album Morning Cluster je zaradi poudarjenega eksperimentalnega - a zdi se, da tudi skrbno nadzorovanega - pristopa, zaradi prevladujočega občutka temačnosti in melanholije v celoti morda manj dostopen od predhodnih dveh plošč East Rodea. Mladostno radoživost, energijo in ironične vložke je nadomestil občutek resnosti in odraslosti, ki skupino kaže v drugi luči. Toda če si vzamemo čas, lahko v tem večplastnem izdelku, ki vešče krmari med eksperimentom in melodičnostjo, zagotovo najdemo veliko izjemnih momentov.
pripravila Polona Pobežnik
Komentarji
komentiraj >>