OFF NAPOVEDNIK

Po vseh dolgih letih iskanja izvenzemeljskega življenja se zdaj prvič zares zdi, da so znanstveniki odkrili dokaze, da le-to zares obstaja. Medtem ko smo imeli do sedaj, v upanju, da zagledamo ali zaslišimo vesoljce, oči in ušesa uperjena navzgor, je potencialni dokaz prišel od spodaj. Na zemlji leži že od 16. decembra 1938, ko je blizu mesta Ivuna v Tanzaniji padel redek, približno 700 gramov težek meteorit.

Do tega, do sedaj še ne znanstveno potrjenega odkritja je prišel Richard B. Hoover, astrobiolog, zaposlen v Nasinem Centru za vesoljske polete Marshall, ko je s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa v meteoritu vrste CI1 najverjetneje odkril ostanke fosilov, torej ostanke ostankov mikroorganizmov. Mnogi od teh so podobni tem z zemlje, vendar so med njimi tudi takšni, bolj vesoljski, katerih oblika ni prepoznana.

Da gre zaenkrat samo za domnevo sta krivi predvsem dve stvari. Znanstvena rigoroznost in pa dejstvo, da je le peščica znanstvenikov dopuščala možnost fosilov v kamninah padlih iz vesolja. Če zares nismo sami v vesolju, bomo lahko tako z veliko gotovostjo prepričani šele, ko bo 100 strokovnjakov pregledalo material in podalo svoje ugotovitve.

Po vseh udarcih človeški zagledanosti vase se verjetno bliža še eden. Ne tako boleč, pa vendar dobrodošel.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki vedno gleda naprej.

OFF PROGRAM

Oborožene sile, zveste Moamerju Gadafiju, nadaljujejo z zračnimi napadi. Zjutraj so tako izvedle nov letalski napad na pomembno libijsko pristanišče za izvoz nafte Ras Lanuf na vzhodu Libije, ki je od petka v rokah upornikov. Žrtev ni bilo, je pa mesto že zapustila večina prebivalcev, ki so se napotili predvsem v obalno mesto Brega. Izpraznili so tudi bolnišnico in edini hotel v Ras Lanufu, kjer so večinoma prenočevali novinarji. Znani pa so podatki o številu žrtev nedeljskih spopadov med uporniki in Gadafijevimi silami v kraju Bin Džavad. Po podatkih virov iz bolnišnice je bilo ubitih sedem ljudi, preko 50 pa je bilo ranjenih. Vse žrtve so bili prostovoljci, ki se borijo v vrstah upornikov.

Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel je v intervjuju, ki ga je objavil časnik Hospodarske noviny, pozval zahodne države k vojaškemu posredovanju v Libiji, v primeru nadaljevanja državljanske vojne v tej državi. Po njegovem bi lahko imela operacija različne oblike, in sicer pomoč upornikom, blokado zračnega prostora ali napade na mesta, kjer se skriva Gadafi. Združeni narodi pa so pozvali donatorje, naj prispevajo 114 milijonov evrov, s katerimi bi financirali 17 humanitarnih organizacij, delujočih na območju Libije.

V alžirski prestolnici Alžir se je zbralo okrog 10.000 policistov, ki protestirajo za višje plače. Od predsednika Abdelaziza Bouteflike zahtevajo izenačitev njihovih plač in pogojev s tistimi, ki veljajo za ostale pripadnike varnostnih sil. Gre za policiste, ki skrbijo za red in mir v alžirskih vaseh in ne spadajo v redno sestavo policijskih sil v državi. Skupina demonstrantov je poskušala tudi prebiti varnostni kordon in se odpraviti pred parlament. Toda nekolegialna redna policija jim je to namero preprečila.

Potem, ko nekaj časa, predvsem zaradi slabih vremenskih razmer, ni bilo navala beguncev iz severne Afrike na italijanski sredozemski otok Lampedusa, je ta ponoči spet narasel. V zgolj nekaj urah je na otok prispelo enajst čolnov s skupno več kot tisoč begunci. Razmere na otoku so se medtem rahlo izboljšale, vendar so še vedno kritične. V tamkajšnjem begunskem centru je namreč trenutno 1300 prebežnikov, čeprav center ne omogoča oskrbe več kot 800-tim ljudem. Naj spomnimo, da je zaradi povečanega števila beguncev Italija zaprosila za pomoč tudi Evropsko unijo. Italijanski notranji minister Franco Frattini pa je medtem napovedal, da bo Italija za pomoč beguncem uredila tudi pomožni center v Tuniziji na meji z Libijo, kjer naj bi pomagali z zdravili in živili.

Španija je zaradi kaosa v Libiji sprejela povečano omejitev hitrosti na avtocesti. S tem ukrepom želijo španske oblasti zaradi pomanjšane proizvodnje nafte v Libiji zmanjšati porabo energije v državi. Španija uvozi kar petinsedemdest odstotkov vse svoje energije. Voznikom je na avtocesti tako dovoljeno voziti le še sto kilometrov na uro in ne več sto dvajset. Cestni delavci so cel konec tedna preživeli delovno, saj so morali na tisoče znakov prelepiti z nalepkami z novo omejitvijo hitrosti.

Po vseh protestih na Hrvaškem so le-te sprožili še kmetje, ki so nezadovoljni z vladno kmetijsko politiko. Kmetje, ki so blokirali državni cesti pri Varaždinu in Požegi, zahtevajo od vlade pripravo strategije kmetijske proizvodnje ter opozarjajo, da vlada s politiko uvoza uničuje kmetijsko proizvodnjo na Hrvaškem. Prizadevajo pa si tudi za cenejše dizelsko gorivo, brezplačno legalizacijo kmetijskih farm, največ štiriodstotne obresti na posojila, znižanje cen zakupa kmetijskih zemljišč ter izplačilo kapitalskih vlaganj za leti 2008 in 2009.

Državnozborski poslanci so na seji obravnavali predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Kot je uvodoma povedala ministrica za kulturo Majda Širca, je najpomembnejša sprememba, ki jo prinaša novela zakona tista, ki bo olajšala položaj samozaposlenih v kulturi, ki so v obdobju ekonomske krize še posebej prizadeti. Novela tako predvideva triletno povprečenje dohodkov, ki naj bi se jih upoštevalo pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa, medtem ko se sedaj dohodkovni cenzus ugotavlja vsako leto. Kot je poudarila Širca, pri sedanjem načinu lahko avtomatično in nepravično izpadejo ustvarjalci, ki so v trenutnem letu zaslužili toliko, kolikor jim dovoljuje cenzus, njihovo delo pa je lahko trajalo tudi več let.

Od začetka praznovanja dneva žensk, za katerega je leta 1910 pobudo dala nemška komunistka Clara Zetkin, letos mineva sto let. Dan pred osmim marcem tako na FDV-ju prirejajo konferenco „Odnosi vednosti: feminizmi, znanost, znanstvenice“, ki ga prireja Komisija za ženske v znanosti. Konferenca se je z uvodnim plenarnim delom začela ob dveh. Najprej bo imela nagovor generalna direktorica direktorata za znanost na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jana Kolar, zatem bosta svoja prispevka predstavili Mirjana Ule in Aleksandra Kanjuo-Mrčela. Ob štirih pa se začne drugi del, in sicer v dveh sekcijah, na katerih bodo sodelovali Maja Remškar, Oto Luthar, Nadja Furlan Štante, Eva D. Bahovec, Valerija Vendramin in Renata Šribar. Konferenca pa se bo zaključila s koncertom pevskega zbora Kombinatke, ki bo brezplačen. Več o namenu konference nam je povedala članica komisije Renata Šribar:



Trbovljski cementarni, Lafarge cement, je upravno sodišče v Ljubljani v petek vzelo okoljsko dovoljenje za obratovanje. To pomeni, da Lafarge ne sme več sosežigati odpadkov. Ali so peči ta konec tedna že ugasnili ali se iz dimnikov še vali dim? Na kratko smo se pogovorili z Urošem Macerlom, zasavskim dolgoletnim aktivistom, ki se je leta z Lafarge cementom pravdal na sodiščih. Predsednik naravovarstvenega društva Eko krog nam je povedal, ali se je že kaj spremenilo tudi v praksi:



Odgovornost za dogoletno kurjenje in onesnaževanje zasavske narave pa, po besedah Macerla, nosi poleg največjega krivca tudi vlada Republike Slovenije in inšpekcijske službe.

Off sta pripravila Luka P. in Gregor.