Letos mineva dvajset let od razpada kultne britanske zasedbe Spacemen 3, njen koncertni posnetek zabeležen na ploščku 'Performance' pa je še tri leta starejši. Od častitljive četrt stoletnice ga torej ločita le še dve leti, vendar pa brezčasna glasba zaenkrat še ne kaže nobenih znakov staranja. Še več, psihedelična estetika, ki so ji Spacemen 3 tlakovali pot sredi osemdesetih let minulega stoletja, se pravzaprav ni nikoli umaknila z glasbenega prizorišča. (v celoti!)
* Letos mineva dvajset let od razpada kultne britanske zasedbe Spacemen 3, njen koncertni posnetek zabeležen na ploščku 'Performance' pa je še tri leta starejši. Od častitljive četrt stoletnice ga torej ločita le še dve leti, vendar pa brezčasna glasba zaenkrat še ne kaže nobenih znakov staranja. Še več, psihedelična estetika, ki so ji Spacemen 3 tlakovali pot sredi osemdesetih let minulega stoletja, se pravzaprav ni nikoli umaknila z glasbenega prizorišča. V zadnjih letih skozi delovanje zasedb, kot je denimo MGMT, dobiva celo nov zagon, kar s ponovnimi združitvami in obujanjem preteklih dosežkov potrjujeta tudi zasedbi My Bloody Valentine in Seefeel. Slednji sta konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih skupaj s Spacemen 3 in nekaterimi drugimi sorodnimi zasedbami postavili temelje shoegazeu, ki se je oprl na značilno hipnotično kitarsko distorzijo. Toda medtem ko so My Bloody Valentine in Seefeel sledili nekoliko mehkobnejši, melodični senzibilnosti, so se Spacemen 3 ukvarjali z intenzivnejšim, zvočno bolj surovim členjenjem kitarskih rifov. Tak je tudi koncertni plošček 'Performance', ki vsaj na prvi posluh resda ponuja precej zahtevno poslušanje, postane pa izkušnja mnogo bolj prijetna, ko hipnotično kitarsko valovanje poslušalca prej ali slej pospremi v zamaknjenost.
Kljub sorodnim idejam z My Bloody Valentine in v manjši meri Seefeel, pa je izraznost zasedbe Spacemen 3 nekoliko težje oprijemljiva. V njej je kvartet združil vplive prvobitnega garažnega rocka, kot so ga denimo prakticirali zasedbi MC5 in the Stooges, pa ideje rockovskih prevratnikov Velvet Underground in Captaina Beefhearta, senzibilnost elektro-rockovskih zasedb Silver Apples in Suicide, ušla pa jim niso niti zvočna raziskovanja krautrockerjev, Sun Raja in številnih drugih avantgardnih kreativcev. Zasedba v času svojega delovanja med letoma 1982 in 1991 sicer ni bila deležna širše pozornosti, se pa njenih inovativnih, izvirnih idej vse bolj zavedamo danes, ko dronersko plastenje doživlja renesanso. Zato ni presenetljivo, da njeni privrženci postajajo vse bolj glasni, saj bi radi videli ponovno združitev, a kot kaže se to vsaj zaenkrat še ne bo zgodilo. Osrednja člana Jason Pierce in Peter Kember namreč še vedno nista zgladila sporov, ki so botrovali razpadu zasedbe. So se pa Spacemen 3 v originalni postavi brez Pierca kljub temu ponovno našli v lanskem letu in odigrali en koncert, toda ta zaenkrat še ni dobil svojega nadaljevanja.
Posnetek, zabeležen na ploščku 'Performance', je nastal 6. februarja 1988 v amsterdamski koncertni dvorani De Melkweg, zvočno pa se opira na tisto zgodnejše in bolj hrupno obdobje zasedbe. Skozi prizmo forme minimalistična estetika prostor odpira kitarski distorziji, dronanju, repeticiji in hipnotičnemu, tribalnemu bobnanju, ki ga sicer pogosto povsem preglasita kitari Pierca in Kemberja. Kljub temu, da je med desetimi skladbami kakšna polovica priredb – med drugim Sun Raja, 13th Floor Elevators, MC5 in Suicide – pa set deluje enovito, sklenjeno. Kar pa pravzaprav niti ni presenetljivo, saj se zasedba največkrat osredotoči le na enega ali dva kitarska rifa. Danes, ko sta kitarski drone in distorzija vpeta v mnoštvo muzik, tudi tistih najbolj ekstremnih, glasba zasedbe Spacemen 3 sicer bržkone nima več enakega učinka, kot pred slabega četrt stoletja, ko je publika, nevajena tovrstnih zvočnih ekskurzij, zapuščala koncertna prizorišča. V primeru Spacemen 3 tudi vsled nekonvencionalnega, statičnega oziroma sedečega odrskega nastopa. Je pa 'Performance' album, ki v spomin prikliče brezkompromisnost glasbenih vizionarjev, med katerimi so svoj prostor nedvomno našli tudi Spacemen 3.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>