V številnih arabskih državah so bili tudi danes po petkovi molitvi protivladni protesti. Demonstranti na trgu Tahrir v Kairu so s križi in Korani v rokah demonstrirali proti naraščajočemu medverskemu nasilju. V jordanskem mestu Zarka je reforme od vlade zahtevalo na stotine ljudi. V Savdski Arabiji sicer napovedanega protesta poimenovanega »dan jeze« ni bilo, bili pa so na ulicah v velikem številu prisotni represivni organi. Med tem, ko so v Kuvajtu posebne policijske enote demonstrante razgnale le s solzivcem, so na upornike v Jemnu vladne sile streljale in jih šest ranile.

Obrambni ministri zveze Nato so se drugi dan dvodnevnega zasedanja v Bruslju dogovorili o uradni predaji odgovornosti za varnostne razmere v Afganistanu afganistanski vojski. Seveda to ne pomeni, da bodo sile Nata Afganistan tudi zapustil, gre predvsem za birokratsko potezo, ki daje slutiti, da se na tem področju nekaj premika. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je namreč povedal, da bo takoimenovana zavezniška vojska ostala v državi in pomagala afganistanskim varnostnim silam.

Države Evropske unije imajo glede posredovanja v Libiji različna mnenja. Složni pa so o tem, da mora Moamer Gadafi oditi z oblasti. Na zasedanju držav Evropske unije na temo krize v Libiji, sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za vojaško posredovanje in uradno priznanje libijskega opozicijskega prehodnega narodnega sveta. Na drugi strani pa je Nemčija izrazila pomisleke in zahtevala, da se EU pred ukrepanjem posvetuje z Libijskimi sosedi in Arabsko ligo.

Portugalska vlada je predstavila nove varčevalne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in spodbuditev rasti, da bi pomirila finančne trge in se izognila pritiskom, naj zaprosi za mednarodno finančno pomoč. Evropska unija je seveda z portugalskimi načrti, ki predvidevajo predvsem nadaljnje reforme na trgu dela in v finančnem sektorju, zadovoljna. Portugalska vlada je nove ukrepe napovedala tik pred izrednim vrhom držav v območju evra, katerega glavni namen je doseči dogovor o zbližanju ekonomskih politik s ciljem krepitve konkurenčnosti.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je ustavnemu sodišču predlagala presojo ustavnosti določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po kateri so javno dostopni tudi podatki o dohodkih in premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila. Tratnikova poudarja, da osebe, odgovorne za javna naročila, niso javne osebe. Teža posledic, ki jo ima ta poseg v zasebnost, pa ne odtehta ciljev, ki jih je zasledoval zakonodajalec.