Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DROPKICK MURPHYS: Going out in Style (Born And Bred, 2011) (ponovitev 23. 3. 2011 ob 00.30) (2270 bralcev)
Sreda, 16. 3. 2011
Skabina



Štiri leta po The meanest of times se Dropkick Murpys vračajo z novim albumo Going out in style. Bend je svoj vrhunec doživel že zdavnaj, toda dokler uspešno jezdijo na njem, se nam ni bati, da bi nas njihova muzika uspavala v zdolgočasenost. Going out in style z svojo keltsko poskočnostjo in strastjo pa sploh ne. Poslušajte album narejen s stilom - v stilu. (v celoti!)
* Čeprav Dropkick Murphys niso bili prvi, ki so keltsko glasbo našponali do punk skrajnosti, pa so v tem nedvomno najuspešnejši. Njihovo glasbo najdete v filmih, televizijskih serijah, oddajah in računalniških igrah. Poleg tega pa so, kar je za vsak bend morda najpomembnejše, ustvarjalno neodvisni, saj so se že pred leti rešili založniških spon in ustanovili lastno založbo, ki je sicer fantomski del Warner Brosa, pa vendar njihova.

V petnajstih letih obstoja jim je uspelo zrasti v svojevrsten fenomen, ki se mu v svetu glasbe redko najde podobnost. Priljubljeni pri vseh generacijah, barvah in celo političnih opcijah, na kar verjetno niti niso tako ponosni, saj so zapriseženi demokrati, so v rodnem Bostonu že zdavnaj dosegli kultni status. Ne samo zaradi svoje glasbe, pač pa tudi zaradi tega ker so ostali to, kar so bili – preprosti ljudje, ki niso pozabili svojega mesta in njegovih ljudi, svojih prijateljev, svoj uspeh pa izkoristili tudi za številne dobrodelnosti. Nikoli pa ne pozabijo tudi na tiste, ki so jim uspeh v prvi vrsti sploh omogočili – to so njihovi poslušalci, ki si v svojih cd playerjih, na gramofonih, mp3 playerjih od prvega marca lahko vrtijo njihov zadnji dosežek Going out in style.

Going out in style nosi zelo dvoumen naslov. Lahko bi pomenilo, da se Dropkick Murphys poslavljajo v stilu, vendar to zagotovo ni to. Da se predstavljajo v stilu – o tem pa ni dvoma. V na glavo obrnjenem stilu, s katerim delajo velik korak v smeri tradicije in majhen, ampak res samo majhen, vstran od punka. To ne pomeni, da so Dropkick Murphys spremenili svoj stil. Ne, le malo so ga zmodificirali ter posneli do sedaj najbolj keltsko zveneč album. Več je harmonike, več je svinčene piščali in drugih tradicionalnih instrumentov. Na račun streetpunkerskega nažiganja, ki pa ga je še več kot dovolj, da jim tisti, ki jim bolj sede ta aspekt njihove glasbe, ne bodo obrnili hrbta.

Obrnili pa niso hrbta, kot že na začetku rečeno, prijateljskim vezem in zato se na albumu pojavi, kopica prijateljev, pa tudi člani njihovih družin. Ti tradicionalno spevnim Dropkickovskim himnam tvorijo mogočen zvočni zid, ki zapolnjuje sleherne kotičke, že tako z množico instrumentov in dvema glavnima vokaloma nabitih melodij. Od bolj znanih gostov se v naslovnem komadu Going Out in Style pojavita frontmena NOFX-ov Fat Mike in Chris Cheney in avstralskih punkabillijev The Living End. Ob njiju pa še bostonski komedijant Lenny Clarke. Tisti, za katerega tudi še sami komaj verjamejo, da je snemal z njimi, pa se pojavi v pesmi Peg O' My heart. The Boss iz New Jerseya, ki se sam tudi lahko pohvali z irskimi koreninami, s svojim hripavim vokalom izvrstno sede v ljubezensko himno o Peg.

Going out in style so si Dropkick Murphys zamislili kot konceptualen album, ki pripoveduje zgodbe izmišljenega lika, irskega imigranta in veterana korejske vojne, Corneliusa »Connieja« Larkina, kateremu je posvečen epitaf na začetku knjižice. Iz njega izvemo, da je Connie živel trdo življenje, kar pa ni zbilo njegove volje, da ga uživa na polno. Očitno je ta življenjska zgodba njene stvaritelje tako prevzela, da so celo angažirali bostonskega avtorja Michaela Patricka McDonalda, ki jo je razširil v zgodbo z naslovom The Ressurection Of Cornelius Larkin, ki morda nekoč dobi celo dom v čisto pravem romanu. Na albumu Going out in style pa so njegovo zgodbo povedali v trinajstih komadih, vključujoč tudi vnovično predelavo tradicionalnega Irish roverja, ki se pri njih pojavlja že drugič. Prvič smo ga lahko slišali leta 2001 na albumu Sing Loud Sing proud. Tokrat je vokal posodil oče kitarista Jamesa Lyncha, Pat.

Štiri leta po The meanest of times se Dropkick Murpys vračajo z novim albumom Going out in style. Bend je svoj vrhunec doživel že zdavnaj, toda dokler uspešno jezdijo na njem, se nam ni bati, da bi nas njihova muzika uspavala v zdolgočasenost. Muzika z albuma Going out in style s svojo keltsko poskočnostjo in strastjo pa sploh ne. Poslušajte album, narejen v stilu, s stilom.

pripravila sKabina



Komentarji
komentiraj >>

Re: DROPKICK MURPHYS: Going out in Style (Born And Bred, 2011) (ponovitev 23. 3. 201
uros badovinac [20/03/2011]

Na albumu "Sing Loud Sing Proud" DKM niso priredili tradicionalne "The Irish Rover", temveč prav tako tradicionalno "The Wild Rover".
odgovori >>