Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SUPEROTOŠKI KROFF (1503 bralcev)
Sreda, 30. 3. 2011
Boris V.



... Sirski predsednik ni obljubil nič konkretnega ...
... VB, ZDA in Francija bi oboroževale upornike ...
... Rusija proti ...
... otoku Lampedusa Nobelova nagrada za mir? ...
... Telekom bo moral omogočiti dostop do svoje optike ...
... Bohinc ne bo ustavni sodnik ...

Po dveh tednih protestov proti režimu v Siriji je imel predsednik Bašar al Asad danes v parlamentu govor, v katerem naj bi napovedal obsežne reforme in končal več kot štiridesetletno obdobje izrednih razmer. Nič od tega se ni uresničilo. Asad je tako napovedal le ostrejši boj proti korupciji in brezposelnosti, ni pa napovedal novih zakonov o medijih in političnem pluralizmu niti preklical izrednih razmer.

Asad je dejal, da stojijo za protesti tuji zarotniki, ki skušajo uničiti državo. Poleg tega je obtožil satelitske televizijske postaje in spletne medije, da širijo laži. Spomnimo, da je včeraj odstopila sirska vlada, v teh dveh tednih protestov pa naj bi po podatkih organizacije Human Rights Watch umrlo najmanj 73 ljudi. Dodajmo še, da se je včeraj na ulice podalo tudi več kot milijon predsednikovih privržencev.

Medtem ko Velika Britanija kaže interes po oboroževanju libijskih upornikov, temu pa se načeloma pridružujeta tudi Francija in Združene države Amerike, pa je odločno nasprotovanje temu izrazila Rusija. Britanski premier David Cameron je v britanskem parlamentu govoril o temu, kako bi lahko upornike oborožili kljub izrecni prepovedi izvoza orožja v Libijo, kar je zapisano v resolucijah Varnostnega sveta 1970 in 1973. Cameron je dejal, da bi lahko oboroževanje upornikov "skrili" v "zaščito civilistov z vsemi potrebnimi sredstvi". Dodal je, da bi morali zagotoviti le, da bi bilo orožje namenjeno za zaščito civilistov, ne pa za ofenzivo proti Gadafijevim silam.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je opozoril, da tuje sile nimajo mandata Varnostnega sveta Združenih narodov, da bi se z oboroževanjem ene strani tako odkrito vmešale v libijski konflikt. Po besedah Lavrova Rusija sicer ne nasprotuje menjavi režima v Libiji, a mora do tega priti brez tujega vmešavanja. Moskva opozarja tudi na, kot je dejal Lavrov, možnosti, da bi se med uporniki skrivali tudi pripadniki Al Kajde, poleg tega pa izpostavlja poročila o velikem številu civilnih žrtev zahodnega vojaškega posredovanja. Le-to je v pogovoru s francoskim predsednikom Sarkozyjem kritiziral tudi njegov kitajski kolega Hu Jintao.

Italijanski premier Silvio Berlusconi je obiskal otok Lampedusa in domačinom obljubil, da v roku 48 do 60 ur na njem ne bo več beguncev iz Severne Afrike. Simpatije domačinov in italijanske javnosti želi Berlusconi kupiti tudi z obljubami o davčnih olajšavah, novih investicijah v turizem, znižanih cenah bencina za ribiče, prostocarinskega območja okoli otoka, za povrh pa je Silvio, ki si je v torek na otoku tudi kupil hišo, obljubil, da bodo otok predlagali za Nobelovo nagrado za mir.

Domača Agencija za pošto in elektronske komunikacije je objavila odločbo, s katero Telekomu Slovenije nalaga, da mora dostop do svojega optičnega omrežja omogočiti tudi drugim operaterjem, ti pa bodo morali za uporabo njegove optike Telekomu seveda plačevati določeno vsoto. Predsednik uprave Telekoma Ivica Kranjčević je pred odločbo skušal zastraševati z oceno, da bo zaradi te regulacije Telekom ob 16 milijonov evrov letnega prihodka in da lahko pride do zastoja investicij v infrastrukturo izven urbanih naselij.

Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem in nekdanji notranji minister, v Državnem zboru ni dobil zadostne podpore, da bi postal ustavni sodnik. Za njegovo imenovanje je namreč glasovalo 43 poslancev, potrebnih pa je 46 glasov. Glede na prejšnjo podporo koalicije je jasno, da trije njeni poslanci Bohinca le niso podprli. Eden od očitkov opozicijske Slovenske demokratske stranke na račun Bohinčevih kompetenc je bil seveda tudi ta, da je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije.



Komentarji
komentiraj >>