OFF NAPOVEDNIK

Uprava podjetja McDonalds je sporočila, da bo 19. aprila v Ameriki zaposlila 50.000 novih delavcev. Nova McJavna Dela bodo zaposlovala tako delavce kot menedežerje, ki po samohvali uprave zaslužijo tudi po 50.000 dolarjev na leto.

Globalna kreditna kriza v Ameriki ni prizadela sektorja hitre hrane, katerega dejavnost se ves čas širi, saj vse revnejši Američani vse bolj zahajajo na cenene burgerje in predimenzionirane Coca-Cole.

Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo pa je tudi vse več Američanov odvisnih od bonov za hrano. Po zadnjih podatkih naj bi jih uporabljalo že 44 milijonov ljudi, vrednost bonov pa vztrajno pada. Konzervativni čajankarji zato že robantijo, da je treba končati ta poskus komunizma in Ameriko spraviti z rakove poti, ki jo vodi na smetišče zgodovine ob boku Sovjetske zveze.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki ameriškim ekonomistom predlaga, naj svoje gospodarstvo utemeljijo še na čem drugem kot izvozu dolarjev in vojne.

OFF PROGRAM

Posebni odposlanec Združenih narodov za Libijo Abdelilah al-Khatib je negotov, kako dolgo bo trajal konflikt v Libiji. Po njegovih trditvah bi se lahko nadaljeval še nekaj časa, odgovornost za reševanje pa je v rokah libijskega ljudstva, ki mu mora mednarodna skupnost še naprej nuditi podporo. Al-Khatib se je nedavno srečal tako z vlado Moamerja Gadafija kot tranzicijskim narodnim svetom v Bengaziju. Pogovore je povzel z besedami, da je Gadafijeva oblast pripravljena sprejeti premirje, če bodo isto storili uporniki. Ti bi premirje sprejeli pod določenimi pogoji, vendar je njihov cilj še vedno popolna odstavitev Gadafijevega režima.

Ameriška vojska je napovedala umik svojih letal iz prvih bojnih formacij nad Libijo. Svoje kapacitete bo premaknila v podporno vlogo, glavna teža operacij nad Libijo pa bo tako pripadla zvezi NATO in letalstvoma Velike Britanije in Francije. Predstavniki Združenih držav in Velike Britanije pa si še vedno niso na jasnem, ali naj začnejo oboroževati upornike ali ne.

Tiskovni predstavnik libijske vlade Musa Ibrahim je dejal, da se je režim pripravljen pogajati o političnih reformah, ne pristaja pa na odhod polkovnika Gadafija. V izjavi je dopustil možnost referenduma in volitev, poudaril pa je, da je Gadafi 'varnostni ventil' za enotnost države in njenih plemen, zato ga ni mogoče zamenjati. Ibrahim meni, da je Gadafi zelo pomemben za kakršen koli prehod v demokracijo. V Libiji se nadaljujejo boji za strateško pomembno mesto Brega.

Na italijanski otok Lampedusa še vedno prihajajo begunci iz severne Afrike. Italijanska vlada namerava migrantom iz Tunizije podeliti začasno dovoljenje za bivanje, s katerim se bodo lahko svobodno gibali po schengenskem območju. Tunizijcem naj bi po besedah italijanskih oblasti na tak način omogočili, da obiščejo sorodnike po Evropi, v resnici pa Italija na tak način izvaja pritisk na ostale članice Unije, naj ji konkretneje pomagajo pri soočanju z navalom priseljencev iz severne Afrike.

Oblegani nesojeni predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbagbo se pogaja o predaji, potem ko so francoski helikopterji in helikopterji Združenih narodov bombardirali njegovo rezidenco, vojaške baze in ostale tarče. Podporniki predsednika Alessandra Outarre, ki uživa tudi podporo mednarodne skupnosti, so medtem zavzeli že skoraj vse podeželje in danes dosegli prestolnico Abidžan. S pomočjo mednarodnih sil bodo danes izvedli končni napad na zadnja oporišča Gbagboja.

V poškodovani japonski nuklearki Fukušima nadaljujejo z izpusti nizko radioaktivne vode v morje. S tem želi operater Tepco narediti prostor za močno kontaminirano vodo, ki je nastala zaradi izrednega hlajenja reaktorja z morsko vodo. Predstavniki podjetja zagotavljajo, da izpust vode v morje ne bo škodil naravnemu ekosistemu, niti ne bo vplival na zdravje ljudi. Po njihovih trditvah je človek v naravnem okolju letno izpostavljen radiaciji 2,4 milisiverta. Če bi vsak dan jedel alge in druge morske sadeže z območja, kamor bodo odvrgli odpadno vodo, bi bil izpostavljen radioaktivnosti 0,6 milisiverta.

Energetski operater Tepco, sicer lastnik jedrske elektrarne Fukušima, je desetim okoliškim mestom pripravil 'pozornost' v obliki denarnega nadomestila za utrpljeno škodo. Mestece Naime je ponudbo že zavrnilo, saj gre po njihovih trditvah za premil poskus reparacij. Preračunano v evre bi vsak prebivalec mesteca Naime prejel 8 evrov odškodnine. Tepco sicer trdi, da je to le prvi del kompenzacije, Bank of America pa je medtem izračunala, da Tepco čaka odškodninska tožba v višini poldruge milijarde evrov.

Največji proizvajalec avtomobilov na svetu - Toyota Motors - bo zaradi težav z dobavo avtodelov začasno ustavil svojo proizvodnjo v severni Ameriki. Podobne ukrepe na tujih trgih napovedujejo tudi pri Nissanu in Hondi. Nedavni potres in cunami na Japonskem sta močno pretresla tudi avtomobilsko industrijo otoka, ki se je v zadnjih desetletjih popolnoma preusmerila na tako imenovano "on-demand" proizvodnjo oziroma proizvodnjo na zahtevo. Ta predvideva naročilo in dobavo avtodelov v zadnji minuti - koncept, ki jim je omogočil preživetje in prevlado na globalnem trgu, pustil pa jih je brez dodatnih kapacitet v primeru nepredvidljivih naravnih nesreč.

Svetovna metereološka organizacija opozarja na izrazito tanjšanje ozonske plasti nad Arktiko. Vzrok za rekordno ozonsko luknjo so pripisali škodljivim plinom v ozračju in izrazito mrzli zimi. Ozonska plast naj bi se letošnjo zimo stanjšala za 40 odstotkov, medtem ko se je v primerljivih obdobjih preteklih let skrčila za 30 odstotkov. Montrealska konvencija je leta 1987 prepovedala uporabo plinov CFC v hladilnikih in razpršilnikih, vendar so ti še vedno prisotni v ozračju. Znanstveniki napovedujejo, da si bo ozonska luknja opomogla na raven iz leta 1980 šele v naslednjih tridesetih letih.

Stranka mladih Slovenije kritizira zakon o malem delu, ki je po njihovem mnenju korak k zmanjševanju delavskih pravic in uzakonjenju tako imenovane kategorije zaposlenih revežev. Govorili smo s predsednikom stranke Darkom Kranjcem:

Nevladne organizacije v Ankaranu svoje krajane pozivajo k bojkotu referenduma o malem delu, kar je prvi korak državljanske nepokorščine. V pozivu opozarjajo, da se ne bodo opredeljevali do referendumskih vprašanj, vse dokler Državni zbor ne bo upošteval njihove referendumske odločitve po lastni občini, ki je podprta tudi s presojo ustavnega sodišča. Izjavo je podal Evan Rožman, predsednik krajevne skupnosti Ankaran:

Banka Slovenije je v poročilu o cenovni stabilnosti zmanjšala napovedi gospodarske rasti. Guverner Marko Kranjec je tudi napovedal podporo dokapitalizaciji Nove Kreditne banke Maribor, izključil pa ni niti nove dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke. Analitik Banke Slovenija Damjan Kozamernik pa je kot srednjeročno tveganje izpostavil veliko zadolženost slovenskih podjetij ter neravnovesje med krediti in posojili v bankah.