Včeraj nas je razveselila sodba ljubljanskega okrožnega sodišča, da Albin Gutman, nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske, in Karel Erjavec, bivši obrambni minister, nista kriva nevestnega dela v službi. Očitano jima šalabajzerstvo se je v spisih tožilstva zataknilo predvsem na petindvajsetih primerkih menda pomanjkljivo opremljenih finskih osemkolesnikov podjetja Patria, v ljudski rabi poimenovanih tudi Korupcia, ki sta jih naročila oba omenjena osebka. S tem naj bi državo oškodovala za nekaj milijonov evrov, za koliko točno, ne ve nihče, kajti omenjena škoda se bo morebiti materializirala šele nekoč v prihodnosti.

Novica nam je polepšala že tako nenadjebljivo transparentno svetal dan z več različnih vidikov. Če začnemo z banalnimi tehnikalijami: sodnik Marko Češnovar je za konec sodnega dne prihranil pohvalne besede na račun obeh v proces vpletenih strani. Ker običen plebs kot običajno, ko se v tej državi aristokracija pogovarja o ljubezni do orožja, ni smel vleči na ušesa, saj so bile sodne obravnave zaprte za javnost, nas je sodnik pomiril. Obravnava naj bi potekala tako, kot bi v zreli družbi morala, torej tako, da sta obe strani svoja stališča predstavljali kulturno in profesionalno. Je sploh kdo podvomil v takšen nivo komunikacije, ko je vpleten v besedah preudarni in po nič kaj poniglavem ponašanju sloveči Erjavec?

Drugič: fajn je, da imamo prvič s sodno štampiljko, certifikatom kakovosti, opremljenega ministra, pa četudi bivšega. Ohrabrujoče je vedeti, da nekdo v neki vladi ni nevestno opravljal dela. Upati je le, da se bo zdaj tudi obče prijel včeraj že nakazani sofizem novinarskih in političnih vrst. Češ, če ni nevestno opravljal dela, potem ga je pa ja še kako vestno, ne? Seveda ga je, mnenju Računskega sodišča navkljub, ki pa je, ja, Karel, saj vemo, vedno politično pristransko, tako v primeru osemkolesnikov kot kant za smeti. Ampak to je že neka druga zgodba in samo naključje je, da se v njej pojavlja tudi talent za vse funkcije in partije.

In ta je, tretjič, na srečo zdaj vsaj šef koalicijskega Desusa in bo zato lahko pripomogel k transparentnemu izpolnjevanju koalicijske pogodbe. Kot veste, je v primeru Patrij samo vestno utelesil odločitev Državnega zbora, zdaj pa bo lahko z vso dodano mu poprocesno kredibilnostjo z alanfordovskim nasmeškom takisto servilno izpolnil pričakovanja dragih mu upokojencev. Zatorej, proletariat, brez skrbi glede pokojninske reforme. Če že bo, bo s Karlom v vladi to kvečjemu najbolj transparentna reforma v zgodovini slovenske reformacije. Mogoče bi veljalo še premisliti o ideji, da se od zdaj naprej vsak predsednik vlade najprej kali kot obrambni minister. Tako bomo imeli premierje, ki vestno in transparentno opravljajo svoje delo. Že tako imamo srečno roko z izbiro kanon ministrov. Bati se je samo, da je Karel preveč skromen za tako visoko funkcijo.

Četrtič: pomirjeni smo lahko, ker nam ni treba več dolgo v noč mozgati, ali se orožarski bolšjak iz časa zalaganja vojn v bivši Jugoslaviji po nemarnem imenuje mati vseh afer. Jasno je, da bi bilo po včerajšnji razsodbi sodišča jako kratkoumno v kakršni koli orožarski zgodbi iskati ključ za razumevanje postsecesionističnih notranjepolitičnih razmerij in dogodkov. Saj ne, da bi imela Karlova oproščena stranska vloga v nabavi Patrij kaj opraviti z domnevno koruptivno požegnanim delom posla, toda na njeno brezmadežnost se bo zdaj zagotovo lahko skliceval najbolj užaljeni del slovenske politike. Tisti mučeniški del, ki se mu že od Depale vasi konstantno krši pravica do vestnega opravljanja svojega dela.

Kako argumentirano, kako transparentno predvolilno leto nas čaka! Tisti hip, ko bodo v obtok spuščeni novi obremenilni dokumenti in ko bo na Finskem v naslednjo prestavo škrtnil po skandinavsko ležerni Björkqvist, bo v Erjavca uperjenih ducat prstov. Ljudje, človek je vestno opravljal svojo službo in mi z njim. Sodišče je povedalo svoje in če kdo zlonamerno zabušava, je to tožilka. Taista, ki se podpisuje tudi pod obtožnice, napolnjene z očitki o koruptivni naravi Patrij. Pa saj to je žena tipa, ki je še v osemdesetih pomagal odvleči Janšo v zapor. „Ma da nam ni udbomafija podtaknila še osamosvojitve, jebemti!" Če drugega ne, je ta frišna brezmadežnost Karla Erjavca in posledična „zlokvarjenost" režimskega tožilstva dokaz za sofizem druge sorte. Da so eni kar naprej po krivem obtoženi in da zato, ergo, vestno opravljajo svojo službo, ne pa recimo švercajo orožje, prejemajo podkupnine, domiselno krojijo dokumente ali, bog ne daj, prepisujejo govore svojih slavnih kolegov iz tujine.

Da so obrambni ministri in ministrice ena taka res fajn sorta ljudi, vestna sorta ljudi, dokazuje tudi Ljubica Jelušič. Medtem ko bi se dobršen del finančno in politično skrahirane vladajoče politike rad na kakršen koli način znebil dokončne izpeljave posla s finskimi orožarji, ga ona še vedno zagovarja. Če ji čas dopušča, na sodišču priskoči na pomoč tudi Karlu in zagotovi, da škoda pri nabavi oklepnikov ni nastala. V tej popreproščeni matematiki pošiljanja naših vojakov na nevarne misije z bosimi nogami je seveda tudi mi ne vidimo. V prihodnost vidi samo tožilka, tako da vse lepo in prav.

Komentiral je Tadej.