Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SENSATIONAL MEETS KOYXEN: Sensational meets Koyxen (Skam, 2011) (ponovitev 29.04.2011 ob 00.30) (1253 bralcev)
Petek, 22. 4. 2011
goran



Drugo sodelovanje v zadnjih letih najbolj kul in odštekanega reperskega dvojca, besednega akrobata Sensationala in mojstra podrtih, groovy ritmov Kouheia Matsunage. (v celoti!)
* V Tolpi bumov poslušamo nov podvig v recentnih letih najbolj kul raperskega dvojca, besednega akrobata Sensationala in mojstra zlomljenih ritmov Kouheia Matsunage, ki se je ob tej priložnosti opremil s psevdonimom Koyxene. Verjetno ne bi smeli biti presenečeni, če bi ob tej opazki dobršen del hiphoperske publike protestno skočil v zrak, ne nazadnje gre za razmeroma obrobno navezo, ki konzervativnih hiphoperjev najbrž sploh ne doseže. O vzrokih za neprožnost publike na tem mestu ne bomo razglabljali, bržkone pa gre v dobršni meri za vzgib, lasten vsem subkulturam, ki stežka pogoltnejo od konvencij odstopajoče vsebine. Je pa v primeru Sensationala in Koyxena to nekoliko bolj nenavadno, saj mojstrsko sledita izročilom starošolskih raperjev.

Sensational, ki smo ga v zadnjih dveh letih kar dvakrat gostili tudi v Ljubljani, je privržencem hiphopa sicer gotovo dobro znan ustvarjalec, čeprav se s svojimi radikalnimi zvočnimi podlagami pravzaprav ni nikoli prikupil širšim množicam. Popularnosti se je še najbolj približal v svojih začetkih, tam nekje v začetku devetdesetih let minulega stoletja, ko se je družil z Jungle Brothersi, potem pa je svoje neobičajne glasbene domislice gojil pri cenjeni, za mejne hiphoperske prakse specializirani založbi Wordsound. Konzervativni hiphoperji ga v najboljšem primeru vidijo kot ekscentrika, ki za splošen okus preveč pohablja standardno rapersko formo, zato je bil večje pozornosti in že kar kultnega statusa deležen pri bolj zvedavih, neobremenjenih poslušalcih. Najbolj je razburkal strasti privržencev avantgardnih elektronskih muzik, zato je sodelovanje s Kouheijem Matsunago zanj pravzaprav nekakšen logičen korak, kar se je izvrstno potrdilo na njunem dolgometražnem prvencu 'Sensational meets Kouhei' iz leta 2006.

Matsunaga na drugi strani za zdaj ostaja tista večja neznanka. Japonskega kreativca smo imeli priložnost spoznati predvsem privrženci hrupnih muzik, se je pa v zadnjih letih njegova prepoznavnost bržkone dvignila, potem ko je nekaj svojih plošč pod različnimi psevdonimi objavil pri cenjeni elektronski založbi Raster-Noton. S samosvojo, raziskujočo estetiko, na eni strani vpeto v avantgardne elektronske prakse in na drugi strani brskajočo po zapuščini plesnih klubskih muzik, je prepričal tudi eminenco sodobne elektronske glasbe. V minulem letu je namreč skupaj z Miko Vainiem iz avantelektronskega dvojca Pan Sonic in Seanom Boothom, polovico še bolj čislanega dvojca Autechre (bereš otekr), objavil ploščo elektronsko hrupnih abstrakcij, s katero pa so ponovno nagovorili le poslušalce, naklonjene tistim najbolj radikalnim zvočnim praksam.

Booth, sicer sam velik Sensationalov privrženec in poznavalec hiphopa, je verjetno tisti človek, ki je poskrbel, da se je dvojec s svojo drugo ploščo znašel pod okriljem butične manchestrske založbe Skam. Zdi se, da si bolj primerne založbe za njuno glasbo pravzaprav ne bi mogla izbrati. Skam namreč stavi na elektronsko glasbo, katere korenine se razraščajo iz starošolskega rapa in electra, do njenih prevratniških smernic pa največje simpatije gojijo prav privrženci dvojca Autechre. Zanimivo je, da se je nekaterim recenzentom ob izidu ploščka 'Sensational meets Koyxene' zapisalo, da gre morda za najzanimivejši spoj dveh različnih stilov. No, pripomba vsekakor ni na mestu, saj plošček ponuja koherentno in pravzaprav povsem klasično rapersko druženje, zato bolj kot o združenju dveh različnih stilov lahko govorimo o združenju dveh samosvojih kreativcev z raznorodno glasbeno preteklostjo. To druženje pa obljublja izvrstno poznavanje raperskih izročil na eni in drzno uhajanje predvidljivosti in iztrošenim klišejem na drugi strani.

'Sensational meets Koyxene' je pravzaprav le podaljšek izvrstne plošče 'Sensational meets Kouhei'. Sensational se kot vselej oklene besedil, v katerih že standardno rapa o svojem izjemnem slogu, in ponuja tisto izvorno hihopersko vlogo MC-jev. Torej vlogo, v kateri so se MC-ji znašli predvsem kot motivatorji klubske publike. Tudi Matsunaga s svojimi glasbenimi podlagami ostaja na terenu, ki si ga je pripravil s prvencem. Zvijanje in pohabljanje beatov spelje v groovajoč, intenziven, pogosto plesen zvočni tok, ki se ga ne bi sramovali niti tisti najdrznejši sodobni elektronski producenti. Na prvi posluh kaotično, a vendarle skrbno kreirano glasbo dvojec mestoma zapelje v nihilistično, podrto formo, ki oporo ponuja le v Sensationalovem glasovno počenem in sproščenem rapanju, in Matsunagovem elektronskem subtilnem grajenju groova. Morda se prav v tem na prvi posluh neobremenjenem spoju rim in beatov skriva tisti presežek, ki dvojec dvigne nad sodobno rapersko produkcijo. Zdi se namreč, da trendi narekujejo vse preveč izbrušene glasbene podlage, v katerih se izgubi spontanost raperskih pionirjev. In če kdo ve, kako ta starošolska izročila nadgraditi v sodobne, avantgardne glasbene smernice, je to nedvomno prav dvojec Sensational in Kouhei Matsunaga.

pripravil Goran Kompoš




Komentarji
komentiraj >>