OFF NAPOVEDNIK

V oporišču zračnih sil vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi v Združenih državah Amerike so proslavili 50. obletnico prve poti kakega Američana v vesolje. 187 kilometrov iznad zemeljske površine je 5. maja 1961, 23 dni za Jurijem Gagarinom, naš planet gledal danes slabo poznani Alan Shepard. Prvi polet Američana v vesolje je trajal le 15 minut, vendar pa so si takrat Nasa in celotne Združene države vsaj malo oddahnile. Sovjetska zveza jih je namreč prehitela že dvakrat, in sicer leta 1957 s prvim satelitom Sputnikom in nato še 12. aprila 1961 z Jurijem Gagarinom.

Američani pa seveda ne bi bili Američani, če se ne bi vsaj v nečem čutili zmagovalne. Tako so dogodek poimenovali prvi polet svobodnega človeka v vesolje. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je Shepard kot prvi pilotiral svoje plovilo in imel vsaj teoretično možnost odleteti, kamor bi mu srce poželelo, medtem ko je bilo Gagarinovo plovilo vodeno avtomatsko in ni imel nobene šanse za pobeg. Shepardova situacija je podobna današnji, kjer svoboda zahodnega človeka le-temu včasih ne dopušča niti najmanjše izbire.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki ve, da ni popolnoma svoboden.

OFF PROGRAM

Po poročanju pakistanske vojske je bilo v novem napadu ameriških brezpilotnih letal na severozahodu Pakistana ubitih osem ljudi. Ob tovrstnih napadih, ki naj bi bili usmerjeni na tako imenovane islamske skrajneže, se sicer med drugim poraja tudi vprašanje, kdo prevzema odgovornost, če se brezpilotna letala napačno odločijo in bombardirajo popolnoma civilne cilje. V Pakistanu se obenem množijo protiameriški protesti po nedeljski akciji, v kateri je bil likvidiran Osama bin Laden. Največja islamistična stranka v državi Džamat-e-Islamija, ki trdi, da so Združene države ob napadu kršile pakistansko suverenost, pa je pozvala k demonstracijam po današnji molitvi.

Namestnik libijskega zunanjega ministra Haled Kaim je na novinarski konferenci v Tripoliju dejal, da je mednarodni načrt, da bi libijskim upornikom pomagali s premoženjem, ki so ga zaplenili režimu Moamerja Gadafija, podoben „piratstvu na odprtem morju“. Kiam je tudi zavrnil pomen mednarodne kontaktne skupine za Libijo in dejal, da gre za dvomljivo združbo, ki za libijsko vlado ne obstaja. Omenjena kontaktna skupina je sicer včeraj v Rimu dosegla dogovor o oblikovanju posebnega sklada, s katerim bodo finančno pomagali libijskim upornikom. Zaenkrat se bodo sredstva za sklad zbirala z donacijami in posojili, kasneje pa naj bi se vanj stekala tudi libijska sredstva, ki so jih zamrznili v tujini.

Brazilsko vrhovno sodišče je priznalo istospolne partnerske zveze za praktično enakovredne heteroseksualnim zvezam. Pri tem ni nikakršnih izjem, saj so priznane kot družina in imajo pravico do pokojnine, dedovanja po umrlem partnerju in posvojitve otrok. Enajstčlansko sodišče je odločitev sprejelo z desetimi glasovi za ter enim vzdržanim glasom. Vodja skupine homoseksualcev iz Bahie, Marcelo Cerqueira, je ob tem dejal, da gre za velik korak k priznavanju porok istospolnih partnerjev. Potrebno je namreč opozoriti, da odločitev sodišča ne omogoča istospolnih porok, ampak le priznava pravice takoimenovanim stabilnim istospolnim zvezam. Brazilija je sicer v vrhu držav glede na število umorov in diskriminacijo homoseksualcev ter nasilje nad njimi.

Združenje držav jugovzhodne Azije, ki ga sestavljajo Bruneo, Kambodža, Indonezija, Laos, Malezija, Mjanmar, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam, razmišlja, da bi predsedovanje povezavi leta 2014 zaupalo Mjanmaru, čeprav je na vrsti Laos. Mjanmar se je sicer možnosti za redno predsedovanje leta 2006 odpovedal zaradi velikega mednarodnega pritiska, da mora pred tem izvesti demokratične reforme. A obenem je postavil pogoj, da lahko kadarkoli v prihodnosti zaprosi za nadomestno predsedovanje. Ob kandidaturi se je oglasila organizacija Human Rights Watch, ki je ocenila, da bi bilo predsedovanje Mjanmara sramota za povezavo, ki se že sicer spopada s pomanjkanjem kredibilnosti. Predsedovanje bi bilo po njihovo videti kot nagrada, potem ko je mjanmarska hunta pripravila zgolj navidezno demokratične volitve in zadržuje 2000 političnih zapornikov.

Po prvih rezultatih lokalnih volitev v Veliki Britaniji so liberalni demokrati dobili le 15 odstotkov glasov, kar je njihov najslabši dosežek od 80. let prejšnjega stoletja. Stranka je tako izgubila večino v vseh pomembnejših mestih na severu Anglije. Po mnenju analitikov je za slabe rezultate krivo predvsem preveliko popuščanje koalicijskim partnerjem konzervativcem. So pa na lokalni ravni precej pridobili laburisti.

Špansko ustavno sodišče je ponoči, tik pred začetkom predvolilne kampanje, razveljavilo odločitev Vrhovnega sodišča in baskovski zvezi Bildu, ki se zavzema za neodvisnost Baskije, dovolilo sodelovanje na lokalnih volitvah 22. maja. Zahtevo za prepoved sodelovanja na volitvah sta vložila španska vlada in generalno državno tožilstvo, češ da je zveza povezana z od leta 2003 prepovedanim političnim krilom baskovske teroristične organizacije Eta, Batasuno, kar je Vrhovno sodišče potrdilo. Ustavno sodišče pa je zdaj zaradi pomanjkanja dokazov odločitev razveljavilo. Prepoved sodelovanja zveze Bildu na lokalnih volitvah bi sicer še oslabila špansko vlado premierja Zapatera, saj je Baskovska nacionalna stranka napovedala, da v primeru prepovedi za Bildu vlade, ki v parlamentu nima večine, ne bo več podpirala.

Poleg zveze Bildu se je po prepovedi delovanja Batasune v Baskiji pojavilo še več strank, ki se zavzemajo za baskovsko neodvisnost, nazadnje stranka Sortu, ki jo je Vrhovno sodišče prepovedalo marca letos. Predstavniki slednje in tudi zveze Bildu so sicer v zadnjem času izrekli vrsto kritik na račun Etinega nasilja, zato številni analitiki ocenjujejo, da se tudi radikalni baskovski politiki čedalje bolj oddaljujejo od Ete.

V skupni izjavi ministrice za kulturo Majde Širca, direktorja Arhiva Republike Slovenije Dragana Matiča in direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sebastjana Selana je Širca poudarila, da se vlada iz načelnih razlogov odpoveduje sredstvom za izvedbo referendumske kampanje o zakonu o arhivih, do katerih ima sicer zakonsko pravico. Povedala je še, da na ministrstvu ne želijo, da politika v bodočem času vstopa v arhiv. Ta je po njenih besedah stvar stroke, zgodovinskega proučevanja in strokovnega dela. Mnenju sta se pridružila tudi Matič in Selan ter dodala, da je jedro problema dostopnost do nekaterih arhivskih dokumentov, ki bi lahko po njunem mnenju ob predčasnem razkritju ogrozili varnost države ali posameznikov.

Na današnji seji mandatno-volilne komisije je večina članov podprla spremembe zakona o poslancih, s katerim bi določili nezdružljivost poslanske funkcije z župansko in podžupansko. Predlog za uvedbo nezdružljivosti je v Državni zbor vložila skupina 44ih poslancev s prvopodpisanim Francijem Kekom iz stranke Zares. Podpise je prispevalo osem od devetih poslancev Zares, 21 od 28ih poslancev Socialnih demokratov, štirje od petih poslancev Liberalne demokracije, štirje poslanci Slovenske nacionalne stranke, dva iz DeSUSa ter nepovezani poslanci in poslanca narodnih skupnosti. Predlog podpira tudi vlada, gre pa že za sedmi poskus tovrstne spremembe zakona.

Na novinarski konferenci v organizaciji Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sta minister Gregor Golobič in direktor direktorata za investicije Mitja Valič predstavila projekte, ki jih vodi omenjeni direktorat. Govori Mitja Valič:



V Ajdovščini se bo ob 16. uri zgodila otvoritev mladinskega hotela in uradna preselitev mladinskega centra. Več nam je povedal vodja mladinskega centra in hostla, Matej Likar:



Likarja smo vprašali tudi, v čigavi lasti je mladinski hotel: