Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DVOMLJIV OFF, KI POZIVA DRUGE, NAJ SI PREGLEDAJO GLAVO (1825 bralcev)
Ponedeljek, 9. 5. 2011
Boris V.



… Barack Obama: „kdor dvomi v upravičenost uboja Osame bin Ladna, naj si da pregledati glavo“ …
… v Siriji vojska vedno bolj aktivna …
… V Carigradu srečanje najrevnejših držav …
... Demokratična stranka upokojencev Slovenije izstopa iz koalicije …

OFF NAPOVEDNIK

Današnji dan ima več pomenov. Za evrobirokrate je 9. maj dan Evrope, za ruske antifašiste pa dan zmage, in sicer nad nacizmom. Tistim iz druge svetovne vojne seveda, ne njegovimi aktualiziranimi pojavnimi oblikami. Dan zmage nad okupatorjem se danes sicer slavi tudi v Sloveniji, a bolj skromno kot v Rusiji. Na Rdečem trgu v Moskvi je bila opravljena tradicionalna vojaška parada, na kateri je sodelovalo okoli 20.000 vojakov z vojaško opremo, visoko nad glavami pa so letela vojaška letala. Svojo parado si je seveda ogledal državni vrh, predsednik Medvedjev pa je zatrdil, da si bo Rusija še naprej prizadevala za mir in stabilnost v svetu. Zakaj deveti maj in ne sedmi, ko je Nemčija kapitulirala, ali vsaj osmi, ko je bila kapitulacija podpisana še drugič v Berlinu, vprašate. Do drugega podpisa ob prisotnosti sovjetskih predstavnikov je prišlo namreč ob pozni, 23. uri, takrat pa je bil v Moskvi že 9. maj.

To je bilo s simbolnega vidika za zmagovalce v drugi svetovni vojni še kako pomembno, saj tako dan zmage sovpada z rojstnim dnevom Radia Študent, ki je začel oddajati na današnji dan leta 1969. Morda bo ob kakšni bolj okrogli obletnici tudi Ljubljana priča kakšni paradi. Pa ne vojaški, ampak takšni, v kateri bodo korakali nekdanji in sedanji sodelavci RŠ-a. Z neenotnim korakom in v različne smeri seveda.

Berete rojstnodnevni OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Ameriški predsednik Barack Obama je za ameriško televizijo CBS ukaz za uboj Osame bin Ladna upravičil z oceno, da je obstajala možnost, da ga dobijo po desetletju frustracij. Kot se spodobi za ameriške predsednike, je tudi Obama uporabil prispodobo, ki naj zaigra na občutljivost volivcev. Dejal je namreč, da je bil tako napet kot v času neposrednega spremljanja operacije le, ko je imela njegova hči meningitis pri svojih treh letih. Dvome v upravičenost uboja bin Ladna je Obama zavrnil z besedami, da bi si moral, citiramo, tisti, ki se sprašuje, ali si je bin Laden zaslužil takšno usodo, dati pregledati glavo, konec citata. Obama se je obregnil tudi ob vlogo Pakistana pri skrivanju bin Ladna in dejal, da je imel ta v Pakistanu nekakšno podporno omrežje, vendar pa Pakistana ni neposredno obtožil pomoči bivšemu ameriškemu sovražniku številka ena. Državo, ki je sedaj pod udarom številnih kritik zaradi domnevne nesposobnosti ali celo pomoči bin Ladnu, je Obama pohvalil, češ da nikjer niso ubili toliko teroristov kot prav tam.

V Washingtonu se v okviru letnega Strateškega in gospodarskega dialoga pričenja dvodnevno sestankovanje ameriških in kitajskih visokih vladnih predstavnikov o meddržavnih odnosih. Od srečanja nihče ne pričakuje veliko, a teme bodo vseeno pomembne, in sicer od tečaja kitajske valute, protekcionizma do ameriškega proračunskega primanjkljaja in stanja človekovih pravic na Kitajskem. Šlo bo sicer bolj za podajanje izjav kot za resničen dialog. Ena od stvari, ki najbolj skrbijo ameriško gospodarsko zbornico, je omejen dostop ameriških podjetij do velikanskega kitajskega trga, saj naj bi bilo po mnenju Američanov sedaj za ameriška podjetja na Kitajskem težje poslovati kot pred petimi leti. Ameriški minister za trgovino Gary Locke je tako dejal, da morajo ameriška podjetja na Kitajskem tudi deliti svojo tehnologijo, če želijo pridobiti dostop do trga.

Podobni očitki prihajajo tudi s kitajske strani. Peking trdi, da Združene države uvajajo omejitve za kitajske investicije pod krinko skrbi za nacionalno varnost. Kitajska je s strani Združenih držav kritizirana tudi zaradi vrednosti svoje valute, juana. Le-to naj bi držali namenoma pod vrednostjo, da bi tako pomagali izvoznikom. Kot rečeno, pa bo tekla beseda tudi o človekovih pravicah. Kritiki sicer trdijo, da je kitajsko ravnanje z disidenti in posameznikovimi človekovimi pravicami zasenčilo poslovne teme.

Iz zahodnega predmestja sirskega glavnega mesta Damaska poročajo o silovitem streljanju po tem, ko je vojska zaprla ta del mesta. Vladne sile se trudijo zatreti proteste tudi v mestih Homs, Dara in Banijas. Protivladni aktivisti poročajo, da je s strani vojske odrezano tudi predmestje Muadhamije zahodno od Damaska, kjer so tanki in vojaki razporejeni po mestnih ulicah in pred mošejami, na strehah pa so nameščeni ostrostrelci. Tudi od tam poročajo o velikem številu aretiranih. Ni elektrike, telefoni ne delujejo.

Vojska je močno prisotna tudi v mestu Homs v osrednji Siriji, kjer od sobote vojaki ob podpori tankov izvajajo racije in aretirajo ljudi. Vladne sile naj bi po poročanjih prebivalcev razdelile mesto, da bi tako preprečile združevanje ljudi in proteste. Približno 15 ljudi naj bi bilo v petek ubitih po molitvi, vojska pa poroča, da je bilo v nedeljo v mestih Homs, Banijas in vaseh ob mestu Dara ubitih šest vojakov in policistov.

Tako imenovane varnostne sile so dejavne tudi v Jemnu. V mestu Taez so tako s solzivcem, vodnimi topovi in streli razgnale več tisoč protestnikov, ob tem pa, po poročanju prič in virov v bolnišnicah, ubile dva in jih najmanj 15 ranile. V nedeljo se je v mestu pred regionalnim uradom ministrstva za izobraževanje zbralo več tisoč učiteljev in zahtevalo višje plače pa tudi preložitev zaključnih izpitov zaradi večtedenskih protestov. Podobno so v mestu Al Mafar zahtevali tudi študentje v soboto, ko so vladne sile ubile dva študenta. Predsednik Saleh, proti kateremu se protestira, zavrača načrt Zalivskega sveta za sodelovanje, po katerem naj bi odstopil v roku meseca dni v zameno za imuniteto, oblikovala bi se vlada narodne enotnosti, predsedniške volitve pa bi razpisali v 60-ih dneh.

Bahrainski kralj je ukazal, naj se s prvim junijem ukine stanje izrednih razmer, ki je bilo v državi vzpostavljeno sredi marca med protesti. 14. februarja je večinsko šiitsko prebivalstvo začelo s protesti in zahtevami po več svobode in pravic, nekateri so pozivali tudi k ukinitvi kraljevine. Po začetku protestov je umrlo najmanj 30 ljudi, več kot dvajset aktivistov pa je obtoženih delovanja proti sunitski monarhiji. Bahrainska vlada je v državo povabila vojaške enote iz držav s sunitsko vladavino, kot sta Savdska Arabija in Združeni Arabski Emirati, ki so pomagale k vzpostavitvi nadzora v državi.

V Carigradu se je pričelo petdnevno srečanje voditeljev 48ih najbolj revnih držav sveta. Gre za države, katerih bruto prihodek na prebivalca je manjši od 745 dolarjev, v skupini pa je 33 držav v Afriki, 14 v Aziji in Haiti. Zbrane je nagovoril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je dejal, da lahko vlaganja v te države pomagajo k oživitvi gospodarstva, in pri tem pozabil omeniti, da je ravno sedanji ustroj svetovnega gospodarstva v največji meri odgovoren za sedanjo bedo teh držav. Ban je cinično pripomnil, da ima teh 48 držav, kot se je izrazil, najboljši nedotaknjeni potencial, vlaganje vanje pa je priložnost za vse. Na srečanju, ki mu predseduje turški predsednik Abdulah Gűl, je navzoč tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, med prisotnimi pa je tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Sodišče v Salzburgu je odobrilo izročitev bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja Hrvaški. Ta je to zahtevala zaradi suma korupcije in zlorabe položaja, Sanaderjev odvetnik Werner Suppan pa je že napovedal pritožbo. Suppan se sklicuje na to, da naj Sanader na Hrvaškem ne bi bil deležen pravičnega sojenja. Do odločitve o pritožbi višjega sodišča v Linzu bo Sanader ostal v priporu, v katerem se nahaja že od lanskega 10. decembra. Sanader je sicer osumljen, da je z drugimi storilci oškodoval državni proračun za najmanj šest milijonov evrov.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je na uradnem obisku na Kosovu, kjer bo s kosovskim kolegom podpisala sporazum med obema vladama o sprejemu oseb, katerih bivanje je nezakonito, in protokol o izvajanju tega sporazuma. Sporazum bo Sloveniji omogočal preprečevanje ilegalnih migracij, Kosovu pa pomagal na poti do vizumske liberalizacije, saj je Kosovo edina država na Balkanu, za katero Evropska unija še ni odpravila vizumov.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru med 10. in 12. majem v Mariboru organizira predavanja na prostem. S tem želijo širši javnosti predstaviti delo, kot so dejali, naših akademikov in strokovnjakov iz različnih področij dela in znanosti. Predavanja naj bi bila primerljiva s tistimi na evropskih in svetovnih univerzah. Predavali bodo antropologinja Vesna Vuk Godina, politik in slavist Aleš Gulič, pravnik Miro Cerar, odvetnik Franci Matoz, med povabljenimi predavatelji pa sta tudi Zmago Jelinčič in mariborski župan Franc Kangler, ki je trenutno predmet kriminalistične preiskave zaradi sumov podkupovanja in zlorabe pooblastil. Kaj svetovno primerljivega lahko onadva ponudita širši javnosti, smo vprašali vodjo projekta Katarino Lavtar:

V Slovenijo je prispel še en v vrsti protokolarnih figur, čigar pomen je lahko kvečjemu predmet špekulacij. Na Brdu pri Kranju je slovenski predsednik Danilo Tűrk tako z vojaškimi častmi sprejel norveškega kralja Haralda V., ki ga na poti spremlja zvesta kraljica Sonja. Tűrk je po le njemu znani logiki Haralda odlikoval z redom za izredne zasluge, sam pa je v zameno prejel Veliki križ kraljevega norveškega reda Svetega Olava. Obisk je sicer namenjen krepitvi političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med Slovenijo in Norveško.



Komentarji
komentiraj >>