Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
CIKEL SENEGALSKIH PISATELJIC: NAFISSATOU DIA DIOUF - IŠČITE ŽENSKO (1966 bralcev)
Nedelja, 8. 5. 2011
kristinas



S širokim zamahom in kratkim, pa ukazujočim piskom sem landroverju, ki je ravno prečkal križišče, pokazal, naj se ustavi. Dama, kakšnih trideset let, plavolasa, telo s poetičnimi oblinami, je ubogala brez upiranja.
»Bonjour, madaaame, dokumente, pros'm!«
»Ampak, torej ... videla sem ... nisem razumela ... v Franciji so zadeve jasne ... tukaj je vse razštelano ...«

Interpretacija: Anja in Stanko
Prevod in spremna beseda: Katja Zakrajšek

Nafissatou Dia Diouf

Leta 1973 rojena Nafissatou Dia Diouf je, tako kot njena v Evropi nemara bolj znana kolegica Fatou Diome, predstavnica mlajše generacije senegalskih pisateljic: njena literarna kariera se je začela proti koncu devetdesetih let. Piše tako prozo - predvsem kratko prozo, izdala pa je tudi detektivski roman - kot poezijo, poleg tega pa precej ustvarja tudi za otroke. Meni namreč, da manjka knjig, ki se ukvarjajo s sodobnimi temami na način, ustrezen družbenemu okolju, v katerem živijo afriški otroci. Tako se njeni otroški junaki npr. učijo uporabljati računalnik, raziskujejo internet in se seznanjajo s fiziko.

Avtoričina dela so večinoma izšla v Senegalu, zadnja zbirka kratke proze, Globel v Missiri (Cirque de Missira, 2010), ki je izšla lani in iz katere je tudi današnja zgodba, pa pri pariški založbi Présence africaine. Pisateljica je za svojo kratko prozo prejela vrsto senegalskih in mednarodnih literarnih nagrad za frankofonsko literaturo. Z revialnimi objavami kratke proze (zlasti v ženski reviji Amina) ter široko priljubljenimi kolumnami o poslovnem svetu - kjer dela poklicno kariero v podjetju za telekomunikacije - neguje stalen stik s svojimi bralci, saj zagovarja dejavno vlogo pisatelja kot opazovalca in kritika družbe.

Nafissatou Dia Diouf se v svoji kratki prozi loteva tako intimnih tem kot perečih vprašanj senegalske družbe, ki jih pogosto prepleta v večinoma prvoosebni pripovedi zdaj ženskih, zdaj moških likov. Pri tem se razkriva kot vešča pripovedovalka, pa naj gre za popisovanje duševnih stanj ali za pripravljanje včasih prav po Dahlovo bizarnih preobratov.

Avtorica pripada literarni generaciji, katere najbolj znani predstavniki so tako imenovani pisatelji »migritete«, torej izseljenstva, tako kot že omenjena Fatou Diome. Ker so ti bolj mednarodno uveljavljeni kot njihovi v Afriki živeči kolegi, pogosto nastane vtis, da se mlajše generacije frankofonskih afriških piscev osredotočajo skoraj izključno na teme, povezane z imigracijo in afriško diasporo v Franciji. To je vsekakor pomemben tok v afriški frankofonski literaturi od devetdesetih let dalje, vendar nikakor ne edini, kot imenitno dokazuje ravno primer Nafissatou Dia Diouf.

In za konec uvoda še nekaj opomb pod črto - oziroma nad črto - k zgodbi Iščite žensko z izvirnim naslovom Cherchez la femme, ki ji bomo prisluhnili tokrat:

Tabaski se v zahodni Afriki imenuje muslimanski praznik, v naših krajih znan kot kurban bajram.
Bubu je vrsta afriškega oblačila.
Kratico D.S. so izumili senegalski govorci francoščine: pomeni »dnevne stroške«, to je vsota, ki jo celotna družina potrebuje za hrano za tisti dan.
Sabar je visok stoječ boben, na katerega igrajo Volofi, Lebuji in Sereri v Senegalu, pa tudi ime glasbenega sloga in plesa.
Nestor Burma je ciničen zasebni detektiv iz romanov francoskega pisatelja Léa Malleta.
Tubab pomeni belca oziroma Evropejca.
In končno, maslaa je vljudnost, spravljivost, oziroma, kot nam v opombi pove avtorica, »način, kako podati resnice, zlasti neprijetne. Maslaa je temeljno pravilo spodobnosti v senegalski družbi.«

Nafissatou Dia Diouf - uradna spletna stran:
http://www.nafidiadiouf.net/


Literarne oddaje Tu pa tam podpira Mestna občina Ljubljana v okviru programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.

 












Komentarji
komentiraj >>