Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MOBILNO OPOZARJAJOČ OFF (1610 bralcev)
Sreda, 11. 5. 2011
Nejc M.



...ameriški predsednik Obama v El Pasu ponovno pozval k sprejetju priseljenske zakonodaje...
...sirska vojska začela obstreljevati mesto Homs, v zadnjih dneh center protivladni protestov...
...24-urna splošna stavka v Grčiji...
...Občina Brežice napovedala tožbo Ministrstva za obrambo zaradi neizpolnjevanja dogovora pri obnovi vojaškega letališča Cerklje...

OFF NAPOVEDNIK

Po enajstem septembru 2001 čaka ameriško ljudstvo, vselej prestrašeno pred terorističnimi napadi in drugimi splošnimi nevarnostmi, skorajšnja rešitev njihovih tegob. Nezanesljivima božji previdnosti in človeški intuiciji bo pri zaznavanju ogroženosti na pomoč priskočila tehnologija. Ta bo Američanom preko mobitela sporočila, kje se denimo nahajajo zlobni teroristi, ali kje utegne pridrveti tornado in jih obvarovati pred najhujšim.

Kot se je pohvalil newyorški župan Michael Bloomberg, omogoča nov sistem opozarjanja na splošno nevarnost, ki bo do konca leta najprej začel delovati v New Yorku in Washingtonu, kasneje pa po celotnih Združenih državah Amerike, zvezni zakon iz leta 2006. Ta preko sistema s kratico „PLAN“ narekuje pošiljanje informacij o varnostnih grožnjah uporabnikom preko mobilnih telefonov. Opozarjanje preko mobilnikov pa bo omogočal le poseben čip, ki ga bodo začela v mobilne telefone vgrajevati vsa največja ameriška mobilna podjetja.

Sistem „PLAN“ naj bi prestrašene Američane svaril le v najbolj nujnih primerih. Na primer, če se bo mestu približeval tornado, če bo imel predsednik Združenih držav pomembno sporočilo, v primeru drugih nevarnosti ali ugrabitev. Opozorilo, ki bo uporabnikom posredovano po dogovoru ameriške Zvezne komisije za komunikacije in Zvezne agencije za posredovanje v izrednih razmerah, bodo prejeli vsi, ki se bodo nahajali v tistem trenutku na mestu potencialne nevarnosti in ne le prebivalci tega območja.

Vi pa berete še vedno lastni intuiciji zvest in do raznoraznih vladnih mobilnih sporočil nezaupljiv OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM


Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je med obiskom mesta El Paso, ki leži tik ob mehiški meji, ponovno pozval k sprejetju imigracijske reforme. To v senatu še naprej blokirajo republikanci, potem ko jo je lani v predstavniškem domu kongresa sprejela demokratska večina. Po Obamovih zagotovilih prevetrena priseljenska zakonodaja ureja nezakoniti status za priseljence in predvideva kazni za delodajalce, ki izkoriščajo in najemajo nezakonite delavce. Ameriški predsednik je ob tem poudaril, da so ameriške oblasti pri priseljenski politiki naredile več kot so od njih zahtevali republikanci, in pri tem omenil okrepljeno varnost na mejah, povečano število mejnih agentov in skoraj dokončano mejno ograjo. Republikanci se na drugi strani še vedno bojijo legalizacije statusa 11-ih milijonov nezakonitih priseljencev v Združenih državah in vidijo v reformi spretno Obamovo volilno aritmetiko, s katero bi na predsedniških volitvah prihodnje leto s pomočjo glasov volivcev z latinoameriškimi koreninami lahko računal na novo zmago.

Pred Obamo je podobno reformo želel izvesti tudi njegov predhodnik George Bush, a mu zaradi nasprotovanja njegovih republikancev in nekaterih demokratov ni uspelo. A Obama je, kot kaže, odločen. Tudi za to načrtuje v nadaljevanju še več podobnih javnih srečanj in govorov, s katerimi želi vršiti pritisk na sprejetje zakonodaje, kot je bilo to v El Pasu.

Sinovi bivšega voditelja Al Kaide Osame bin Ladna so se s pismom četrtega sina Omarja, objavljenem v časniku New York Times, odzvali na zunajsodno eksekucijo očeta. Ob tem, ko so podvomili v resnično smrt Osame – češ da dokazov niso videli - so ameriške oblasti javno vprašali, zakaj bin Ladna niso zajeli živega, ga aretirali in ga privedli pred sodišče. Ob tem so zapisali, da so z ubojem njihovega očeta Združene države Amerike prekršile mednarodno pravo, in dodali, da so tudi iraškemu in srbskemu predsedniku Sadamu Huseinu ter Slobodanu Miloševiću dali možnost, da se zagovarjata. Bin Ladnovi sinovi bodo zato zahtevali preiskavo, ki bi pokazala, zakaj so Osamo ubili brez predhodnega sojenja, ameriške oblasti pa še pozvali, naj čim prej izpustijo njihove sorodnike, ki so jih zajeli med akcijo.

Indijsko vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo indijske vlade po novem sojenju v primeru hude industrijske nesreče v Bhopalu leta 1984. Sedmerico vodilnih mož ameriške tovarne Union Carbide so sicer na dve leti zapora zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti obsodili že lani, vendar se je vlada, ob zgražanju javnosti nad skromnostjo kazni, odločila za pritožbo. Indijska vlada je tako zahtevala, da se obtoženim kaznivo dejanje prekvalificira v nenaklepni uboj, za kar je zagrožena kazen do 10-ih let zapora. Vendar je vlada s pritožbo čakala predolgo, zaradi česar jo je vrhovno sodišče zavrnilo. Ob izpustu smrtonosnega plina iz tovarne pesticidov v Bhopalu je leta 1984 umrlo 15.000 ljudi.

Sirska vojska je začela z obstreljevanjem naseljenih območij v mestu Homs, v zadnjih dneh centru protivladnih protestov. Aktivisti so sicer že včeraj poročali, da naj bi sirska vojska okrepila položaje okrog ključnih krajev protestov, pri tem pa naj bi aretirali več voditeljev demonstracij. Na zaostrovanje razmer v Siriji se je odzval generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Moon, ki je sirskega predsednika Bašarja al Asada pozval, naj preneha z uporabo sile in upošteva protestniške klice k reformam. Sirske oblasti je ob tem pozval še, naj v mesto Dara dovoli vstopiti skupini mednarodnih humanitarnih delavcev.

Natova letala nadaljujejo z napadi na Libijo, trenutno obstreljujejo prestolnico Tripoli, od koder že ves dan prihajajo poročila o eksplozijah. Med Natovimi tarčami naj bi bili tudi vladni objekti, s čimer severnoatlantsko vojaško zavezništvo uresničuje torkovo napoved začetka druge faze vojaške operacije v Libiji, v kateri bodo napadali predvsem poveljniške centre voditelja Moamerja Gadafija. Medtem pa je preboj uspel libijskim upornikom v mestu Misrata, ki ga že skoraj dva meseca oblegajo Gadafijeve sile. Spopadi so potekali na mestnem robu in v bližini mestnega letališča, ki naj bi v večini že padel v roke upornikov. Zavzetje letališča bi po besedah upornikov ključno pripomoglo tudi pri reševanju humanitarne krize za okoli pol milijona prebivalcev Misrate.

V Grčiji poteka 24-urna splošna stavka zaradi novih ostrih varčevalnih ukrepov, ki jih je napovedala grška vlada. Že prve ure stavke so ohromile državo, vlaki in trajekti ne vozijo, med poldnevom in 16. uro počivajo tudi letala. Delavci javnih prevoznih podjetij so se že zjutraj, namesto za volane in krmila, napodili v središče Aten. To je druga splošna stavka v Grčiji letos, k njej pa so pozvali vsi osrednji grški sindikati. Grčija se sicer še vedno otepa finančnega zloma, ki ji je začel groziti lani in se ga je začasno rešila s 110 milijardami evrov posojil. Da bi kolikor toliko ohranila stabilnost javnih financ, je grška vlada ta mesec sprejela nove varčevalne ukrepe, s katerimi namerava do leta 2015 prihraniti okoli 23 milijard evrov.

Občina Brežice je zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz dogovora pri obnovi vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki napovedala tožbo proti Ministrstvu za obrambo. Brežiška občina in obrambno ministrstvo sta leta 2007 podpisala več sporazumov, v katerih se je ministrstvo zavezalo, da bo kot nadomestilo za uporabo zemljišč in sodelovanje pri obnovi letališča prispevalo občini do 600.000 evrov za ureditev lokalne infrastrukture. Zaradi finančnih težav ministrstva sta se obe strani predlani dogovorili, da bo ministrstvo polovico dogovorjene vsote nadomestilo s 60-imi praznimi brežiškimi vojaškimi stanovanji, kar pa se do danes še ni zgodilo. Govori Ivan Molan, župan Občine Brežice:



Poklicali smo tudi na ministrstvo za obrambo, kjer pa za izjavo niso bili na voljo. Obljubili so sicer pisni odgovor, ki pa ga do zaključka redakcije nismo prejeli.

Novoustanovljena sindikalna zveza Feniks se je sestala s premierom Borutom Pahorjem in resornimi ministri, s katerimi se je pogovarjala o izboljšanju položaja uradnih oseb in javnih uslužbencev. Pogovarjali smo se z Zoranom Petrovićem, predsednikom Feniksa:



Zveza ekoloških gibanj Slovenije ter članice Jadranske zelene mreže iz Hrvaške in Italije so predstavili skupno stališče in oceno gradenj gospodarskih objektov v Tržaškem zalivu. V prvem delu so opozorili na proces gradnje plinskih terminalov. Govorili smo s Karlom Lipičem, predsednikom Zveze ekoloških gibanj Slovenije.



V nadaljevanju pa so se dotaknili tudi širitve Luke Koper.



OFF je pripravil Nejc Marcen.



Komentarji
komentiraj >>