Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF S HUMANITARNO POMOČJO GAZI (1611 bralcev)
Ponedeljek, 16. 5. 2011
Luka T.



...ameriški javni dolg spet dosegel zgornjo mejo...
...v pakistanskem Karačiju ustrelili savdskega diplomata...
...sestanek finančnikov evroskupine v senci Strauss-Kahnovih domnevnih spolnih ekscesov...
...sodeč po anketi Dela med strankami vodi SDS, podpora vladi najmanjša doslej...

OFF NAPOVEDNIK

Tajvanski žurnal eksperimentalne socialne psihologije je objavil izsledke raziskave, ki je povezovala samopodobo potrošnikov z uporabo generičnih izdelkov. Raziskovalci so dali skupini študentov na voljo računalnike znamke Apple in jim naročili, naj napišejo svoj življenjepis. Med drugim naj bi podali svojo oceno pričakovane plače po diplomi. Polovica študentov je na svojih računalnikih uporabljala originalne Applove miške in tipkovnice, drugi polovici pa so s pojasnilom finančnih omejitev dali na voljo le generične tipkovnice in miške.

Raziskovalci so ugotovili, da imajo uporabniki generične opreme tudi precej nižjo oceno pričakovane plače. Na podlagi tega sklepajo, da so naši nakupi tesno povezani z našo samopodobo. Dizajnerske kavbojke poleg kvalitete nosijo tudi sporočilo, ki drugim pove, da imamo denar, dober okus in vemo kaj je 'kul'.

Očitno je raziskava dala znanstven pečat staremu spoznanju, da je ideal sodobnega človeka neavtonomen in negotov potrošnik, ki zna svoje duševne stiske reševati le s trošenjem kreditov na dobrinah, ki na dolgi rok ne nudijo nikakršne finančne avtonomije.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki bi omenjenim študentom dal na voljo računalnik z operacijskim sistemom Linux in možnost grajenja samopodobe na podlagi tega, da res razumeš in obvladuješ sistem, ki tvojih navad ne sporoča korporativnim centralam.

OFF PROGRAM

Ameriški javni dolg naj bi dosegel še dovoljeno mejo 14.290 milijard ameriških dolarjev, vendar bo po zagotovilih ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja denarja za odplačevanje obresti dovolj do 2. avgusta. Do takrat imajo, po njegovih besedah, politiki čas, da se dogovorijo o ponovnem povečanju zgornje meje javnega dolga. Ta se je po drugi svetovni vojni povečala kar 74-krat. Ko je bil Barack Obama še senator iz Illinoisa, je pred leti glasoval proti povišanju zgornje meje javnega dolga, na zdajšnjem položaju predsednika pa se je opravičil za to politiziranje. Tedaj naj bi vedel, da se bo potegoval za predsednika, zato je volivcem želel pokazati, da mu je za dolg mar. Vendar je tudi vedel, da se bo njegov glas porazgubil v sistemu, kjer država zapadle obresti javnega dolga financira z najemanjem novih dolgov. Marsikateri državljan ima morda pomisleke glede dolgoročne vzdržnosti večnega povečevanja zgornje meje javnega dolga, vendar ga demokratski politiki trenutno strašijo, da bo v nasprotnem sledila ekonomska apokalipsa, republikanci pa nudijo za bogate neškodljivo alternativo klestenja državnega proračuna in javne porabe.

Podatki japonske vlade kažejo, da se je kazalec zaupanja potrošnikov rekordno znižal. Aprila naj bi se za 5,5 točke znižal na 33,1 točke, kar je najmanj v zadnjih dveh letih. Vrednost kazalca pod 50 točk pomeni, da pesimizem prevladuje nad optimizmom. Ljudje so si po potresu in cunamiju sicer kopičili zaloge hrane in vode, vendar so začeli varčevati pri potrošnih dobrinah in potovanjih. Številni menijo, da Japonska drsi v trajno recesijo, saj so naravne katastrofe opustošile infrastrukturo in proizvodne obrate na severozahodu države.

Pod streli v okolici savdskega konzulata v pakistanskem Karačiju je padel savdski diplomat. Med vožnjo po bogati soseski sta mu pot presekala motorista, ki sta nanj streljala z avtomatskim orožjem. Diplomat je takoj podlegel strelom, napadalca pa sta zbežala. To je že drugi napad na savdske interese v Pakistanu, prejšnjo sredo so na omenjen konzulat izstrelili dve granati.

Dan po 63. obletnici nakbe oziroma katastrofe, dneva, ko se Palestinci spominjajo ustanovitve Izraela v Palestini in posledičnega izgona okoli 700.000 Palestincev iz njihovih domov ter tisoče pobitih s strani izraelskih sil, je v nedeljo na izraelskih mejah protestiralo na tisoče ljudi. Ti so tako imenovana mirovna pogajanja pravilno prepoznali kot farso in se iz Libanona, Sirije ter Jordanije protestno napotili v Izrael, od koder so bili leta 1948 izgnani. Protestniki, z izjemo nekaj kamenja in palic, niso bili oboroženi, izraelska vojska pa je uporabila tanke in pravo strelivo. Posledično je umrlo dvanajst protestnikov, v palestinskih begunskih taboriščih v južnem Libanonu pa bodo danes opravili pogrebe. O ranjenih v nemirih poročajo tudi iz Gaze in Zahodnega brega, v Kairu pa so varnostne sile s solzivcem razgnale protestnike pred izraelsko ambasado.

Izrael se je odločil, da bo sprostil palestinska sredstva, torej davke in carine, na blago, ki prečka izraelsko ozemlje. Izrael namreč te dajatve pobira namesto Palestinskih oblasti v Zahodnem bregu in jim jih nato nakazuje. Po sklenitvi spravnega dogovora med palestinskima gibanjema Hamas in Fatah pa se je Izrael odločil in nakazila ustavil. Uradni izgovor Izraela je, da se bojijo, da bi denar prišel do Hamasa, ki ga Izrael tretira kot teroristično organizacijo. Izraelsko finančno ministrstvo je sicer sporočilo, da se morajo o točnem znesku, ki ga nameravajo vrniti Palestincem, še dogovoriti s palestinskimi oblastmi.

Izraelska mornarica je medtem izstrelila opozorilne strele proti ladji s humanitarno pomočjo, na kateri so kanalizacijske cevi namenjene za Gazo. Ladjo, ki je že bila v palestinskih vodah, je izraelska mornarica prestregla 400 metrov stran od obale Gaze in jo s silo preusmerila v egipčanske vode. Misijo je organizirala fundacija Perdana za globalni mir, ki je sodelovala že v lanskem poskusu preboja izraelskega embarga z ladjo Mavi Marmara. Ta poskus se je končal tragično, saj so izraelski komandosi med zasegom ladje umorili 9 turških aktivistov, več pa so jih ranili. Govorili smo z Alanom Lonerganom iz fundacije Perdana, ki nam je povedal več o trenutnem stanju ladje:



Generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada Dominiquea Strauss-Kahna so v New Yorku aretirali zaradi suma poskusa spolne zlorabe hotelske sobarice. Sodnik naj bi francoskega državljana zaslišal danes in se odločil, ali bo odobril varščino, ali pa ga bo do začetka sojenja zadržal v priporu policijske enote za spolne zločine v Harlemu. Strauss-Kahnu pa bi lahko grozila še ena ovadba spolnega napada, ki jo je vložila francoska pisateljica in novinarka Tristane Banon. Napad naj bi se zgodil leta 2002, Banonova pa je o njem spregovorila že leta 2007, vendar proti Strauss-Kahnu ni vložila ovadbe.

Finančni ministri Evropske unije bodo v Bruslju predvidoma potrdili program 78 milijard evrov pomoči Portugalski in razpravljali o dodatni pomoči Grčiji. Ob tem naj bi za prvega moža Evropske centralne banke predlagali Italijana Maria Draghija. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v nedeljo nakazal možnost, da bi se lahko dogovorili tudi za podaljšanje roka za odplačilo dolga Grčije, vendar pod pogojem, da bodo pri tem sodelovali zasebni posojilodajalci in bo Grčija uvedla dodatne varčevalne ukrepe. Srečanja evroskupine bi se moral udeležiti tudi generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, ki pa je še vedno priprt v New Yorku. Strauss-Kahn je bil eden glavnih akterjev pri reševanju Grčije, Irske in Portugalske, zato je bila tema pogovorov posvečena tudi njegovi aretaciji, vprašanje Grčije pa naj bi bilo potisnjeno v ozadje.

Anketa časnika Delo ugotavlja, da je nezadovoljstvo javnosti z delom parlamenta in vlade vse večje. Pada tudi podpora političnih strank, med katerimi trenutno vodi Slovenska demokratska stranka, vendar anketa kaže, da je vse več volivcev neopredeljenih. Negativno in zelo negativno oceno delu vlade je podalo več kot tri četrtine vprašanih, medtem ko jo pozitivno ocenjuje le 13 odstotkov anketirancev. Najmanj glasov na lestvici političnega barometra sta prejela premier in predsednik Socialnih Demokratov Borut Pahor ter njegov kolega iz vrst stranke Zares Gregor Golobič. Raziskovalci domnevajo, da se prihodnji mesec sploh ne bosta kvalificirala za omenjeno lestvico.

V Zvezi Svobodnih Sindikatov Slovenije in Sindikatu upokojencev ocenjujejo, da bodo s sprejetjem pokojninske reforme pokojnine nižje, vse več upokojencev pa bo revnih. Izvršna sekretarka svobodnih sindikatov Lučka Böhm pa meni, da so izračuni vlade glede rasti pokojnin s sprejetjem pokojninske reforme zavajajoči, saj vlada predvideva nerealno rast plač. Pri tem se sklicuje na letno poročilo Fiskalnega sveta, ki pravi, da reforma določa nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo plačo v višini 60 odstotkov. To je nižje od primernega nadomestitvenega razmerja v višini 70 odstotkov, ki po merilih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj še omogoča ohranjanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Zaradi nezadostnosti pokojnin iz drugega in tretjega stebra je lahko tveganje revščine starostnikov pereče vprašanje v prihodnosti. Govorili smo s sekretarjem Sindikata upokojencev Milošem Nikoličem:



OFF sta pripravila Luka Tetičkovič in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>