Petek, 20. 5. 2011
Borja
The Network je plod čezatlantske naveze newyorškega, natančneje brooklynskega emsija TRACA in londonskega legende producenta Marca Maca, ki je v devetdesetih letih haral po Otočju kot polovica tandema 4Hero. Gre za sodelovanje na daljavo - fanta sta se povezala striktno preko spleta in dostavila izdelek, ki povsem referira na Macove projekte inštrumentalnega hiphopa zadnjih let. Biti so namreč melodični in ne pretirano zakomplicirani, bolj sledijo paradigmi "perfect loopa" klasičnega hiphopa. (v c
* The Network je plod čezatlantske naveze newyorškega, natančneje brooklynskega emsija TRACA in londonskega legende, producenta Marca Maca, ki je v devetdesetih letih haral po Otočju kot polovica tandema 4Hero. Gre za sodelovanje na daljavo - fanta sta se povezala striktno preko spleta in dostavila izdelek, ki povsem referira na Macove projekte inštrumentalnega hiphopa zadnjih let. Beati so namreč melodični in ne pretirano zakomplicirani ter bolj sledijo paradigmi "perfect loopa" klasičnega hiphopa.
Marc Mac sodi med staroste britanske elektronske scene. S projektom 4 Hero je začel svojo glasbeno pot že nekje na koncu osemdesetih let. Takrat je skupaj z Dennisom McFarlanom, bolj znanim kot Dego, začel delati muziko, in sicer na začetku predvsem hardcore in zgodnji, nekakšen proto breakbeat. 4 Hero sta nadaljevala v pretežno drum n' bass vodah, danes pa veljata za pionirja breakbeat glasbe, ki se je razvijala na Otoku tekom devetdesetih let. In potem sta šla naprej. Z novim tisočletjem sta se usmerila v bolj brokenbeat in nu jazz smernice, pred slabimi petimi leti pa pride do nekakšne prelomnice - izide Marcov venček treh albumov, ki demonstrira še en žanrski zasuk njegove produkcije. Okoli let 2006 in 2007 je nanizal plate How About a Game of Chess, Dirty Old Hiphop in It's Right to be Civil, ki so pokazale, da je Marc Mac izjemno vešč tudi v zlaganju strukturno precej preprostih, a nadvse učinkovitih hiphoperskih inštrumentalov.
Po drugi strani je brooklynski emsi Trac veliko mlajši in manj izkušen, do danes zares izstopa le sodelovanje z britanskim nakladačem Lewisom Parkerjem. Trac in Marc Mac sta se ujela na Myspace-u in prvi je bil očitno tako prepričljiv, da je Mac pristal na to, da mu sproducira cel album, spotoma pa zrihta še založbo, britansko, z mero dobrega okusa trendovsko Barely Breakin' Even, krajše BBE.
Plošča The Network nadaljuje točno tam, kjer se je Marc Mac udomačil pred petimi leti. In to dobesedno, saj smo dve podlagi že slišali na Macovih preteklih hiphoperskih podvigih. Tudi sicer so biti zlepljeni v njegovem značilnem, izjemno melodičnem, povsem organskem stilu. Marc Mac ne komplicira, dostavi ravno dovolj žmohta, minimalno aranžmajsko razdelavo in šolski swing bobnov. Tradicija klasične hiphoperske šole produkcije vzhodne obale ZDA devetdesetih let torej. Če pa bi morali vleči vzporednice s kakim sodobnikom, bi Macove beate lahko primerjali z zvezdnikom 9th Wonderjem, in to celo, kadar je v dobri formi.
Edina prava, povsem očitna glasbena novost pri plošči The Network so torej TRAC-ovi vokali. Mladenič premore povsem suveren flow in razgibano razdelana besedila. Vendar pa njegov glas spet ni tako markanten, tematike pa tudi ne tako zajebantske ali lucidne, da bi zadeva povsem držala vodo za en cel album. Če se vse skupaj začne precej obetavno, pa se The Network v drugi polovici razvodeni, kot preveč razredčena Cedevita. Zgodi se točno to, kot pri neštetih hiphoperskih platah, in to je, da po treh komadih besedil praktično ne poslušaš več, pozornost se preprosto izgubi. Zagato rešijo kompaktne podlage, vendar pa ne absolutno. Macova produkcija je sicer obrtniško skoraj popolna, funkcionalna, neklišejska, a tudi izjemno ležerna. Kar samo po sebi ne pomeni prav nič slabega. V kombinaciji z nekaterimi odpetimi refreni pa pridemo do kočljive situacije, da glasba v niansah že namiguje na kak pudingasti sodobni r & b. The Network tako ne pomeni nekega večjega koraka naprej v smislu svežine Macovih glasbenih sodelovanj in podvigov, je pa definitivno izjemna priložnost mladega emsija Trac-a, ki se deloma tudi povsem izkaže.
Marc Mac po daljšem mirovanju nadaljuje svoja ziheraška, a povsem suverena hiphoperska raziskovanja. Tokrat v navezi z emsijem in rahlo osladno. Čeprav ima plošča The Network izjemno močne trenutke, pa bi resnici na ljubo, sploh glede na uspehe izpred petih let, raje poslušali spet še en inštrumentalni projekt tega vizionarsko genialnega londonskega producenta.
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >>