Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SOCIALNO PODPRT OFF (1513 bralcev)
Četrtek, 19. 5. 2011
Nejc M.



… načelnik generalštaba kitajske vojske Chen Bingde Američanom zagotovil, da jih vojaško ne ogrožajo …
… oster odziv Sirije na sankcije Združenih držav Amerike …
… voditelj ugandske opozicije Kizza Besigye v hišnem priporu …
… Mednarodni denarni sklad po odstopu Strauss-Kahna (izg. štros-kana) išče njegovega naslednika, predsednik Evropske komisije Barosso trdi, da bo to Evropejec …


OFF NAPOVEDNIK

Razumevanje socialne podpore kot mesečne državne pomoči socialni margini in kot podporo pri njeni ponovni vključitvi na trg dela je, če že ne anahronistično, pa zagotovo naivno. Primer Kosova in njegovega diplomatskega osebja namreč kaže, da se vloga socialne podpore kot pomoči najšibkejšim širi tudi v pomoč za ohranitev finančnega statusa že zaposlenih, in to celo v državni upravi. Drugače je pač težko razumeti vik in krik nekaterih evropskih držav, ker naj bi uslužbenci veleposlaništev najmlajše evropske države Kosovo, nastanjeni pri njih, dobivali prenizke plače. Te, ki jim jih sicer izplačuje kosovska vlada, naj bi bile nižje od minimalnih, zato so se nekatere evropske vlade odločile, da obubožanim uslužbencem kosovskih veleposlaništev pomagajo mesec prebiti s socialno podporo.

Kot prvi sta uvrstitev uslužbencev kosovske ambasade na listo prejemnikov socialne podpore napovedali Švica in Nemčija, na kar so se hitro odzvali kosovski mediji. Po njihovem obravnavanje uslužbencev veleposlaništev kot socialnih primerov ustvarja negativno sliko o Kosovu, poleg tega pa predstavlja tudi kršenje zakonodaje teh držav. Kosovsko ministrstvo za zunanje zadeve zaradi socialnih intervencij Zahoda in bojda nedostojnega plačevanja uslužbencev svojih ambasad sicer ni izrazilo zaskrbljenosti.

Vi pa berete socialno nepodprti in še mizerneje kot uslužbenci kosovskih veleposlaništev plačani OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM


Afganistanski zapornik, predstavljen zgolj z imenom Inajatulah, je v taborišču za teroristične osumljence v Guantanamu domnevno storil samomor. Po besedah tiskovnega predstavnika zloglasnega zapora Boba Appina 37-letni zapornik ob prihodu paznikov ni več dihal, vsi poskusi oživljanja pa naj bi bili zaman. Inajatulah je bil v Guantanamu zaprt od septembra 2007. To je že osma smrt med zaporniki od odprtja taborišča januarja 2002. V petih primerih je šlo za samomor, dva guantanamovska zapornika pa naj bi umrla naravne smrti.

Načelnik generalštaba kitajske vojske Chen Bingde je med prvim obiskom Združenih držav Amerike po sedmih letih zagotovil, da Kitajska z večanjem vojaške moči v zadnjih letih nikakor ne želi izzivati ameriške vojaške prevlade. Kot je Bingde med obiskom nacionalne obrambne akademije v Washingtonu polaskal ameriškim častnikom, Kitajska kljub velikemu napredku v zadnjem obdobju po vojaški moči za Združenimi državami zaostaja za najmanj 20 let. Kitajska je sicer letos med obiskom ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa predstavila svojo prvo nevidno letalo J-20, kmalu naj bi izplula tudi prva kitajska letalonosilka, že nekaj časa pa ima tudi balistične rakete dolgega dosega. Vojaški odnosi med obema državama so predvsem zaradi ameriškega sodelovanja s Tajvanom sicer na nižji ravni kot gospodarski in politični, kljub temu pa je načelnik generalštaba kitajske vojske pozdravil vlogo Združenih držav pri ohranjanju, kot se je izrazil, miru in stabilnosti na območju Azije in Tihega oceana.

Na severu Iraka, v mestu Kirkuk, je bilo v eksplozijah v treh napadih, uperjenih proti policiji, ubitih najmanj 25 ljudi, 79 pa ranjenih. V prvem primeru je razneslo bombo, pritrjeno na avtomobil pred sedežem mestne policije, kmalu po prihodu reševalcev in policije pa je na prizorišču razneslo še eno avto-bombo. Slabo uro kasneje je pol kilometra stran v bližini konvoja visokega policijskega predstavnika Arasa Mohameda razneslo še eno takšno bombo. V tem primeru mrtvih ni bilo, je pa eksplozija poškodovala Mohameda in 13 njegovih telesnih stražarjev. Gre za najhujše nasilje v Iraku v zadnjih dveh mesecih.

V Siriji so se ostro odzvali na sankcije Združenih držav Amerike, ki so jih včeraj uvedle proti nekaterim najvišjim predstavnikom države s predsednikom Bašarjem al Asadom na čelu. Po mnenju Damaska so sankcije del ameriške politike, s katero želi regiji vsiliti svoje politike in interese. Po njihovem so del regionalne sheme, katere primarni cilj je slediti interesom Izraela proti Siriji in Arabcem. Sankcije, ki jih je včeraj podpisal ameriški predsednik Barack Obama, sicer zadevajo sirskega predsednika al Asada in njegovih šest najbližjih sodelavcev, pomenijo pa zamrznitev njihovega premoženja v Združenih državah oziroma pri ameriških podjetjih ali posameznikih. Uveljavili so jih zaradi nadaljevanja nasilnega zatiranja protivladnih protestov s strani sirskih oblasti. V dveh mesecih, kolikor potekajo demonstracije proti al Asadovemu režimu, je bilo po poročanju raznih človekoljubnih organizacij ubitih najmanj 850 ljudi, več kot 8000 pa jih je bilo zaprtih.

Ugandske oblasti so za voditelja opozicije Kizzo Beigyeja zaradi strahu, da bi k protivladnim protestom ponovno sklical svoje privržence, uvedle hišni pripor. Ob novem zasedanju parlamenta so oblasti Besigyeju, ki je bil zaradi protivladnih protestov v zadnjih tednih aretiran že štirikrat, ponudile pot na policijsko postajo ali v hišni pripor in ker je izbral slednje, so nemudoma zapečatile njegov avto, hišo pa blokirale. Po zagotovilih ugandske vlade je voditelj opozicije v prisilnem domačem bivanju iz preventivnih razlogov, saj se bojijo ponovnega izbruha nasilja in kriminala kot ob preteklih zborovanjih opozicije. Ta je na ulice ljudi formalno pozvala zaradi višanja življenjskih stroškov, a je bila s strani policije surovo zatrta. V poduk, da se ne bi ponovil tunizijski ali egiptovski scenarij, je bilo ubitih 9 ljudi, ogromno pa poškodovanih.

Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, ki so ga v soboto v New Yorku priprli zaradi obtožb o spolnem napadu na hotelsko sobarico, je odstopil s položaja. S tem želi, kot je zapisal v sporočilu, vso energijo vložiti v to, da bo dokazal svojo nedolžnost, ob tem pa zaščititi ugled Mednarodnega denarnega sklada. Strauss-Kahn zaenkrat ostaja v priporu, sodišče v New Yorku pa bo danes ponovno odločalo o njegovi izpustitvi na prostost. Strauss-Kahnova obramba je sporočila, da je za njegovo izpustitev pripravljena plačati milijon dolarjev varščine, kar je sodišče sicer že enkrat zavrnilo, nekdanji direktor pa je pripravljen nositi posebno elektronsko sledilno zapestnico in ostati v hišnem priporu v Združenih državah Amerike. Strauss-Kahn, ki je bil pred afero najresnejši kandidat socialistov na francoskih predsedniških volitvah prihodnje leto, se je sicer odpovedal izročitvi Franciji. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 25 let zapora.

Z Mednarodnega denarnega sklada so sporočili, da bodo nemudoma začeli iskati Stauss-Kahnovega naslednika. Sklad trenutno vodi Kahnov namestnik John Lipsky, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso pa je že napovedal, da bodo za novega direktorja sklada znova predlagali Evropejca, saj je, kot predvideva nepisani dogovor, vodja Mednarodnega denarnega sklada Evropejec, vodja Svetovne banke pa Američan.

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes je analiziral politično krizo v Bosni in Hercegovini in povzetke zbral v publikaciji „Režim predsednika Tadića destruktivni dejavnik na zahodnem Balkanu.“ Kot sugerira že naslov, vzrok krize v Bosni vidijo v uradnem Beogradu. Direktor Ifimesa, Zijad Bećirović:



Parlamentarna večina je na redni seji izrazila podporo novelama zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Noveli zakonov ne prinašata bistvenih vsebinskih sprememb, pač pa predvsem zamikata datum uveljavitve obeh zakonov. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev bi se moral uveljaviti 1. junija oziroma 1. septembra, a ker še niso postavljene vse informacijske baze, ključne za ustrezno dodelitev sredstev, to ne bo mogoče. Z novelo se tako premika začetek uporabe na 1. januar prihodnje leto, prav tako pa se z novelama iz istih razlogov odlaga polna uveljavitev državnih štipendij do študijskega leta 2012/13 in uveljavitev zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Podporo novelama so obljubili v vseh treh strankah koalicije, pa tudi v Desusu, zaradi po njihovem preoptimističnega datuma uveljavitve zakonov pa so bili do njiju kritični v vseh treh opozicijskih poslanskih skupinah.

Po splošni razpravi v Državnem zboru so se o precej spremenjenem in na področju pravic istospolnih skupnosti osiromašenem predlogu novega družinskega zakonika izrekli tudi v kampanji „Za vse družine.“ Po njihovem je spremenjeno besedilo predlaganega družinskega zakonika, z SDS-ovim amandmajem o registraciji zunajzakonske skupnosti, glede na prvotno besedilo velik korak nazaj. Govorili smo s predstavnikom kampanje Mitjo Blažičem.



In kako gledajo v kampanji „Za vse družine“ na nenačelnost politične levice in predlagateljev, ki so prvotni zakon očistili vseh bistvenih pravic za istospolne pare in jih ponovno postavili v diskriminatoren položaj?



OFF je podpisal Nejc Marcen.



Komentarji
komentiraj >>