Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THE MAGIC I.D.: I'm So Awake/ Sleepless I Feel (Staubgold, 2011) (ponovitev 29. 5. 2011 ob 00.30) (1562 bralcev)
Nedelja, 22. 5. 2011
LukaZ



Glasba na drugi plošči berlinske zasedbe sopdobnih improvizatorjev The Magic I.D. skozi formo pop skladbe razpenja prostor med skrajno, osredotočeno, ostro in jasno budnostjo in zamaknjenim, neznosnim stanjem nespečnosti ... vstopite vanj na 89,3 MHz-a ...
* Glasba na drugi plošči berlinskega kvarteta sodobnih improvizatorjev The Magic I.D. skozi formo pop skladbe razpenja prostor med skrajno, osredotočeno, ostro in jasno budnostjo in zamaknjenim, neznosnim stanjem nespečnosti, med budnostjo vznesenega aktivizma in obujanjem nostalgije, prešitim z osebnim in univerzalnim. Ta prostor se razpira na več ravneh hkrati, s tem pa se odstira skrbna natura gradnje pričujoče glasbe, njena večplastnost, ki nas nagovarja s prepričljivim spojem eksperimentalnega pola muzik s pop senzibilnostjo. V tem gladkem presečišču se tvori povsem samosvoja glasba, kar je izjemna redkost v sferi popa, razumljenega pretežno kot sivo povprečje in kot industrijo klonov.

Razpiranje tako najprej poteka na ravni dveh glasov, ki nosita pesmi na vsebinski, pomenski ravni, ter na zvočni, melodični ravni. Glasova se srečujeta v vmesnem polju krhkosti, melanholiji in minljivosti glasu Christofa Kurzmanna in v močnem karakterju glasu Margaret Kammerer, v katerem odmeva Billie Holliday. Občasno se v posameznih pesmih prepletata, pojeta vzporedno, a vsak v odmevu svoje lastne izpovednosti in štorij. Če je v uvodni skladbi 'Atmospheres Of Beginning' ta preplet še na ravni vzporednosti, podvajanja z rahlimi variacijami, se v zaključni 'Feels Like Ending' v isti pesmi intrigantno razcepita pravzaprav v dve. S tem tematsko povežeta ploščo, ki jo lahko poslušamo tudi kot plastenje in počasno raz-plastenje.

Te plasti so objete v ovoj repetitivnih, večkrat bolj ritmičnih kot pa melodičnih strunanj ter prepletajočih toplih in sanjavih linij dveh klarinetov Kaija Fagaschinskega in Michaela Thiekeja. Vmes se kot sence prikradejo še z občutkom vpeljane Kurzmannove elektronske teksture in pulzi, občasni sintetični ritmi ter zvočni vzorci zvenečih tolkal in duh ter piš pihalca Erica Dolphyja. Denimo v skladbi 'Eric Kicks', posvetilu Ericu Dolphyju, se nanj direktno referira skozi uporabo zvočnega vzorca iz njegove skladbe 'The Quest'. Besedilo pa deloma tvori citiranje naslovov njegovih skladb in albumov. Ogrodje pričujočega albuma in temelj melanholičnih, eteričnih zvočnih krajin gre pripisati dvojcu klarinetistov. Fagashcinski in Thieke ki večinoma igrata dolge tone in preko njih tvorita harmonska zlitja, sence melodij in pulzije ter jih prebadata s kratkimi fraziranji in variacijami. S tem tvorita glavno atmosfero pričujoče glasbe, njeno krhko, skorajda mimobežno zvočnost. Ta se giblje na ostri meji med sanjavostjo in ostrostjo, ta rob pa tvori glavno izrazno moč pričujoče plošče kvarteta The Magic I.D..

Zanimivo je dejstvo, da je ravno najbolj družbeno-kritično besedilo skladbe 'In My Dreams' vtrto v sfero sanj. S svojim klicem 'Dream On' povzema postopen obrat od razočaranja nad stanjem v družbi danes do optimizma za prihodnost. Ta pa se ne bo spremenila brez lastnega angažmaja. Čeprav se ta zasnova pesmi sliši preveč utopično, temelji na lastnem dolgoletnem angažmaju Christofa Kurzmanna. Kurzmann je namreč vrsto let gonilo glasbenih scen na Dunaju, Berlinu, v zadnjem času pa tudi v Južni Ameriki. In ta angažma je vedno potekal v okrilju glasbe, čeprav je stopal tudi izven nje. Z drugo ploščo kvarteta The Magic I.D., naslovljeno 'I'm So Awake/ Sleepless I Feel' ta angažma četvorka izoblikovanih avtorjev in glasbenikov vpenja v čudovito in povsem samosvojo pop glasbo. Slednjo predre ravno v kontrastu med mehkobo in nežnostjo podajanja zvoka in sporočilnostjo. Vendar zgolj navidezno, na prvi sluh. Kajti ob podrobnem poslušanju se ta kontrast izbriše, glasba pa govori enovito, v vsej svoji moči.

pripravil Luka Zagoričnik



Komentarji
komentiraj >>