Oddaja v celoti:

V državnem zboru so 18. maja sprejeli Zakon o nezdružljivosti opravljanja poslanske in županske funkcije. Našemu političnemu telesu je bilo od osamosvojitve za ta dosežek potrebnih kar sedem poskusov. Zanj je glasovalo 48, proti sprejetju pa je bilo 36 poslancev. S svojimi glasovi ga je podprla večina poslancev Socialnih demokratov, Zaresa, Liberalne demokracije Slovenije, večina Demokratične stranke upokojencev Slovenije in nepovezani poslanci ter poslanca narodnih skupnosti. Monolitno proti so bili poslanci Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke. Zakon bo sicer stopil v veljavo šele ob naslednjih državnozborskih volitvah, do konca tega mandata pa bodo poslanci - župani, nekateri jih imenujejo tudi dvoživke, lahko opravljali obe funkciji.

Zakona ni predlagala le ena stranka in tudi ne zgolj koalicija. Pobudnik in prvopodpisani pod novelo zakona o poslancih je bil Franci Kek iz vrst Zaresa, ki meni, da je trenutna ureditev nepravična in neustavna.



Koalicija javnosti sprejetje Zakona o nezdružljivosti razlaga kot velik politični dosežek. Na tej točki se velja vprašati, kaj je dejansko botrovalo in kateri so bili glavni razlogi, da je koaliciji tokrat uspelo zakon pospraviti pod streho? Govorili smo z Mirom Hačkom, predstojnikom Katedre za analize politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede.



Nasprotniki zakona so kot glavni problem izpostavili še večjo centralizacijo javne uprave, saj naj bi bile manjše občine še bolj zapostavljene. Vendar, kot pravi pobudnik zakona Franci Kek, je problem pri tej ureditvi ravno prevelika reprezentacija občin z župani, ki so hkrati poslanci.



Leo Kremžar, ki bo junija nastopil kot predsednik Skupnosti občin Slovenije, svoj čas pa je opravljal tudi funkcijo poslanca Liberalne demokracije Slovenije in župana Miklavža na Dravskem polju, je sam proti temu zakonu. Vprašali smo ga, kako odgovarja na argumente, da so občine z župani, ki so hkrati tudi poslanci, pretirano zastopane.



Haček se z napovedjo večje centralizacije javne uprave, ki naj bi jo prineslo sprejetje tega zakona, sicer ne strinja, vendar dopušča razmislek, da bi morale imeti vsaj najmanjše občine možnost župana - poslanca.



Haček pa se ne strinja s predlogom SDS-a, po katerem bi bile za to možnost prikrajšane le večje mestne občine.



Župan manjše občine Duplek s sedem tisoč prebivalci Janez Ribič iz vrst Slovenske ljudske stranke zakona ni podprl, saj podobno kot Haček meni, da bi najmanjše občine morale ohraniti možnost združevanja obeh funkcij.



Kot eno večjih ovir se navaja človeški faktor pri usklajevanju urnika obeh funkcij. Kritiki velikokrat navajajo, da župani delo, ki bi ga morali opraviti sami, prenašajo na podžupane oziroma podporni kader. Svoje izkušnje s tega področja je z nami delil Borut Sajovic, župan občine Tržič in poslanec Liberalne demokracije, ki je sicer zakon podprl.



Isto vprašanje smo zastavili Leu Kremžarju, ki prav tako priznava, da je bilo za uspešno županovanje ob poslanski funkciji potrebna sposobna ekipa.



Tomaž Tom Menciger, župan Jesenic in poslanec Socialnih demokratov, izpostavi, da ima ob opravljanju dveh javnih funkcij to srečo, da je član velike poslanske skupine.



Tudi župana Dupleka, Janeza Ribiča, smo vprašali, ali se je soočal s kakšnimi večjimi časovnimi težavami?



Naj omenimo, da nihče od županov, ki smo jih uspeli priklicati in so opravljali obe javni funkciji, zaradi tega ni povečeval svojega kadra. Vendar nam ni uspelo pridobiti izjav desetih drugih poslancev - županov, ki bi nam pojasnili, ali težave s pomanjkanjem časa rešujejo z bolj intenzivnim delom ali zaposlovanjem novih kadrov.

Proti zakonu so glasovali tudi nekateri koalicijski poslanci, ki hkrati opravljajo tudi župansko funkcijo. Enotno pa sta proti glasovali obe pomladni stranki. Hačka smo zato prosili, naj nam razloži, kako si razlaga podporo in nasprotovanje zakonu o nezdružljivosti obeh funkcij.



Kako si Haček razlaga, da je bil tokrat zakon uspešno sprejet, in kje vidi glavne ovire, da je bilo za to potrebno kar sedem poskusov.



Ob tem se seveda postavlja vprašanje ustavne spornosti konflikta interesov izvršne in zakonodajne oblasti, ki se združujeta v osebi župana in poslanca. Do zadostne politične volje za sprejetje zakona je morda prišlo zato, ker so župani - poslanci velikokrat glasovali v interesu svojih lokalnih skupnosti in mimo volje svojih strank. Morda je ravno ta koalicijska neenotnost, ki poskuša uvesti širše družbene reforme, odgovor, zakaj jim je uspelo ta zakon sprejeti ravno v tem mandatu, poleg tega pa je treba izpostaviti tudi, da je v tem mandatu v parlamentu najmanjše število poslancev - županov.

Kljub pompoznemu proslavljanju koalicije ob uspehu pri odpravljanju problema neustavnosti omenimo, da to ni najbolj pereč problem v državi, vprašanje pa je tudi, kaj se bo v Državnem zboru bistvenega spremenilo in ali bo zaradi tega prisotnost in učinkovitost poslancev boljša.

Kultivirala sta Luka Počivalšek in Luka Tetičkovič.