Združene države Amerike so uvedle sankcije proti sedmim tujim podjetjem, ki poslujejo z Iranom kljub ameriškim sankcijam proti tej državi. Med temi sedmimi podjetji je tudi venezuelsko državno naftno podjetje, Petroleos de Venezeula, eno od sankcioniranih podjetij pa je tudi iz Izraela. Namestnik ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton, James Steinberg, je dejal, da vsa ta podjetja z Iranom trgujejo na področju dobave proizvodov iz rafinirane nafte, kar Američani povezujejo z - za njih - nezakonito trgovino z raketno tehnologijo in orožji za množično uničevanje.

Vrhovno državno tožilstvo v Egiptu je danes vložilo obtožnico proti nekdanjemu predsedniku Hosniju Mubaraku. Obtožen je naklepnega uboja udeležencev miroljubnih demonstracij med ljudsko vstajo 25. januarja. Tožilstvo Mubaraku sicer očita tudi korupcijo in nezakonito pridobitev premoženja, njegovima sinovoma pa korupcijo in sodelovanje pri načrtovanju napadov na demonstrante. 83-letni Mubarak je trenutno v hišnem priporu v bolnišnici v Šarm el Šejku ob Rdečem morju, kamor so ga premestili sredi aprila, potem ko mu je med zaslišanjem postalo slabo. Njegova sinova medtem počivata v preiskovalnem zaporu v Tori pri Kairu.

Evropska komisija je sprejela strategijo za prenovo pravnega okvira pravic intelektualne lastnine. Ta določa vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov na področjih, kot so patenti, blagovne znamke, geografske označbe proizvodov, licenciranje avtorskih pravic v več državah, digitalne knjižnice in kršitve pravic intelektualne lastnine. Ena od točk strategije se nanaša tudi na piratstvo. Zaradi njega je proračun tako držav članic kot celotne unije po trditvah Evropske komisije vsako leto prikrajšan za enormne vsote denarja, negativno pa naj bi vplivalo tudi na problem delovnih mest.

Evropska komisija je predlagala tudi uvedbo varnostne klavzule, ki bo omogočila začasno ponovno uvedbo vizumov za državljane tretjih držav pri vstopu v Evropsko unijo, če bo prihajalo do, kot temu pravijo, zlorab brezvizumskega režima. Za ta korak se je komisija odločila potem, ko se je po odpravi vizumov za državljane držav Zahodnega Balkana močno povečalo število prošenj za azil v Evropski uniji iz teh držav. Po besedah evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström varnostna klavzula ni izrecno usmerjena proti nobeni državi in tudi ne bo sprožena avtomatično. Bruselj je predlagal tudi ukrepe za boljše upravljanje migracijskih tokov iz Severne Afrike.

Državni zbor tudi tokrat ni potrdil mandata novemu članu programskega sveta Radiotelevizije Slovenija, saj je kandidatu za to mesto Borutu Pelku za imenovanje zmanjkal en poslanski glas. Dobil jih je namreč 45 od potrebnih 46ih. Iz programskega sveta je konec lanskega leta odšel Bine Matoh, zato mora državni zbor sedaj potrditi novega člana. Marca je sicer mandatno-volilna komisija preedlagala Jožeta Ostermana za novega člana programskega sveta, a tudi ta takrat za imenovanje ni prejel zadostne podpore. Pelku so nekateri očitali sorodstvene vezi z državnim sekretarjem na ministrstvu za kulturo Stojanom Pelkom.