Angles sestavlja cvetober švedskih jazzovskih muzikantov, med katerimi je kot avtor skladb najbolj izpostavljen saksofonist Martin Küchen. Pri posnetkih v živo, s kakršnim imamo opravka v nocojšnjem RŠ koncertu, je težko delati ostre ločnice od studijskih plošč. Tudi tokrat je očitno, da gre za v živo posnet album muzike, v katero je koncertna komponenta vpisana že v izhodišču. Poleg tega plošča Epileptical West prinaša komade, ki jih v ‘studijski različici’, z izjemo ene, ne poznamo ... (v celoti!)
Pri posnetkih v živo, s kakršnim imamo opravka v nocojšnjem RŠ koncertu, je težko delati ostre ločnice od studijskih plošč. Tudi tokrat je očitno, da gre za v živo posnet album muzike, v katero je koncertna komponenta vpisana že v izhodišču. Poleg tega plošča Epileptical West prinaša komade, ki jih v ‘studijski različici’, z izjemo ene, ne poznamo. Enako pa pravzaprav velja tudi za prvenec Angles, ploščo Every Woman Is A Tree. A vse to niti ni tako pomembno. Za začetek naj zadostuje kliše, ki to niti ni, da gre pri jazzovskih muzikah pač vselej za ‘živo’ izvedbo – ali, da je njihov poudarek predvsem v izvedbi.
Angles sestavlja cvetober švedskih jazzovskih muzikantov, med katerimi je kot avtor skladb in spremnega besedila najbolj izpostavljen saksofonist Martin Küchen. V tem smislu so Angles nekakšno nadaljevanje zasedbe Exploding Customer, od katere se razlikujejo predvsem po poudarkih, pri čemer očitno Küchen dosledno ločuje obe etapi svojega kolektivnega muziciranja. Manj anarhične eksplozivnosti v prid morda nekoliko bolj strukturiranim komadom, ki pa dobijo nekoliko več širine ravno zavoljo razširjene zasedbe s tremi pihali in vibrafonom. O tovrstnih vzporednicah in razlikah je bilo že dovolj povedanega ob prejšnji izdaji Angles, od katere pa nas danes ločuje tudi koncertna izkušnja Angles seksteta na enem preteklih izdaj festivala Jazz Cerkno.
Ravno na tedanjem nastopu je vpričo utrujenosti enoličnost formule, ki jo Küchenove zasedbe sicer odlično obvladajo, prišla do izraza. Komadi so večinoma zgrajeni okoli vodilne melodije, ki ji sledijo različno kombinirane improvizacije, vseskozi podložene z udarno ritemsko sekcijo. Ti komadi ob medli izvedbi lahko hitro izgubijo svoj naboj. Zato je ob primerjavi rahlo razvlečenega nastopa v Cerknem s pričujočim posnetkom očitna razlika spet v izvedbi. Razumljivo je, da izbor za ploščo Epileptical West tudi tokrat kaže zasedbo v precej drugačni in bolj iskrivi luči.
Ta ne temelji toliko na udarnosti kot na kompleksnosti, ki jo šesterica doseže predvsem skozi medsebojne dialoge, vstope in izstope v sicer sorazmerno preproste melodične repetitivne vzorce. Ti praviloma vedno dobijo svoj obrat nekje na sredini skladb, zaradi česar so kljub vtisu razvodenelosti iz Jazza Cerkno Angles očitno napredek glede na Exploding Customer, v katerih so sicer eksplozivnejši komadi predstavili manj strukturne raznolikosti. Poleg tega je tokrat, glede na prvenec Angles, vibrafonu podeljena nekoliko izrazitejša vloga, četudi zgolj tedaj, ko se iz pihalske medigre vzpne na površje kot samostojen glas, kadar ne preide v vlogo ritmičnega, a zaradi repeticije pravzaprav osrednjega inštrumenta.
Sicer pa obvelja dejstvo, da Angles ostajajo predvsem kolektivni projekt, ki pa mu Küchen kot nekakšen snovalec iz ozadja dodaja angažiran naboj. Tega resda ob samem poslušanju lahko zanemarimo, a na drugi strani se tako muziciranje kot omenjeni naboj napajata pri istem viru. Zato ju lahko razumemo vsaj kot drug drugemu v dopolnilo. Tokrat Küchen v precep vzame laži dovčerajšnjih svetovnih hegemonov in izpostavi njihovo fizičnost – ali bolje, materialnost – ter laži kot potlačene resnice, kar se sicer bere kot preprosta, a daljnosežna glasbena teorija v zametku. Muziciranje kot glas potlačene resnice, ki ravno skozi odsotnost besed izpostavi njeno kričanje? Morda. Saj se ravno izbruhe, zastoje in prehitevanja, preglaševanje novih tematskih navalov ali širitev skozi vztrajnost repeticije ne nazadnje posluša kot upiranje ali spodletelost enotne narative, v katerih se predstavijo pričujoče kompozicije.
Zasedba Angles v postavi: Martin Küchen- saksofoni, kompozicije, Mattias Stahl- vibrafon; Magnus Broo- trobenta; Mats Aleklint- pozavna; Kjell Nordeson- bobni in Johan Berthling- bas. V živo jih na naših odrih v razširjeni zasedbi okteta lahko slišite 1. julija na 52. Jazz festivalu Ljubljana
pripravil Aleš Rojc
Komentarji
komentiraj >>