Ne glede na to, da bomo predvidoma že to popoldne po razpravah na Svetih strank ZARES in LDS izvedeli, kakšna bo nadaljna oziroma končna usoda aktualne koalicije in vlade, je ta v državnozborsko proceduro prejšnji četrtek naposled le odposlala nov predlog zakona o medijih. Na ministrstvu za kulturo so tako končni predlog besedila novega zakona o medijih Vladi v sprejem na mizo dostavili šele v tretjem letu mandata...
Ne glede na to, da bomo predvidoma že to popoldne po razpravah na Svetih strank ZARES in LDS izvedeli, kakšna bo nadaljna oziroma končna usoda aktualne koalicije in vlade Boruta Pahorja, je ta v državnozborsko proceduro prejšnji četrtek naposled le odposlala nov predlog zakona o medijih. Kljub temu da gre za eno od temeljnih zavez koalicijske pogodbe in da so prav mediji po mnenju francoskega filozofa Louisa Althusserja eden od ključnih ideoloških aparatov države, so na ministrstvu za kulturo končni predlog besedila novega zakona o medijih Vladi v sprejem na mizo dostavili šele v tretjem letu mandata. To bi sicer lahko pomenilo, da gre s številnimi družbenimi deležniki v domačem vesolju skrbno usklajeno zakonsko besedilo. Toda da temu ni tako, potrjuje dejstvo, da s predlogom - razen predlagateljev iz ministrstva za kulturo - ni povsem zadovoljen pravzaprav nihče drug.
Tako kot v domači politiki smo sicer politizaciji oziroma banalizaciji na leve in desne oziroma naše in vaše priča tudi v domačem novinarstvu. Tako povsem pričakovano predlogu ne njihove kulturne ministrice nasprotujejo v Združenju novinarjev in publicistov ter v skoraj da že znanstveno-fantastičnem primeru da besedilu uspe pridobiti zadostno poslansko večino za potrditev še pred dokončnim razpadom te koalicije in vlade napovedujejo nov referendum. Ne prav prepričljivo, saj bi naj bil njihov glavni razlog prav politizacija medijskega prostora, za katero bi naj sicer predlagatelj poskrbel z ustanovitvijo v domači zakonodaji in praksi novega organa – Sveta za medije. Nasprotovanje Združenja novinarjev in publicistov ni prav prepričljivo predvsem zaradi tega, ker nikakor ne gre za nadaljnjo politizacijo, pač pa zgolj za ohranitev sedanje politične pogojenosti domačega medijskega prostora.
Do obrata v stališču Združenja novinarjev in publicistov konkurenčni a kljub temu osrednji in najštevilčnejši novinarski stanovski organizaciji pri nas – Društvu novinarjev Slovenije je sicer prišlo šele po sinočnji potrditvi novega predsednika in novih članov Upravnega odbora. Če je prejšnji dolgoletni predsednik Grega Repovž še pred nekaj dnevi zavzemal stališče, da je zakon plod dovolj dobrih usklajevanj, je mnenje novega sinoči za štiriletni mandat imenovanega predsednika Matije Stepišnika, da besedilo predloga novega medijskega zakona sicer prinaša nekatere pozitivne premike, vendar ne tudi rešitev, ki so jih pred časom predstavili novinarji in novinarke v pozivu za normalizacijo razmer v slovenskih medijih. Tako meni, da bo potrebno boljše rešitve pripraviti predvsem na področju regulacije lastništva medijev, sprememb lastniških struktur in zagotavljanja avtonomije uredništev, ko gre za imenovanje odgovornih urednikov.
Na papirju, ki prenese vse, sicer domači mediji in v njih delujoče novinarsko občestvo ostajajo avtonomni, a kot že tolikokrat bo realnost njihovega delovanja pred-določena z nekaterimi podrobnostmi. Ministrstvu za kulturo sicer ne gre za očitati, da jih pri oblikovanju predloga ni vodilo temeljno spoznanje, da vsak medijski prostor zaznamuje in določa spopad interesov politike na oblasti, kapitala izdajateljev in oglaševalcev ter konkretno novinarsko delujočih posameznikov in posameznic. Toda večino reformnih naporov so usmerili med antagonizem med kapitalom in novinarsko delujočimi, nekako preskočili oziroma pozabili pa so, da bi bilo za doseganje večje stopnje novinarske avtonomije na Slovenskem nujno onemogočiti tudi vsak neposredni vpliv dnevne politike oziroma koalicije na oblasti.
Če je to nekako še uspelo z urejanjem pravice do popravka, ki bi se naj v skladu s predlogom novega medijskega zakona nanašala le na objavo napačnih dejstev in informacij, neposrednega vpliva domačega političnega podsistema tudi ta predlog ne odpravlja. Uvaja sicer novo črno na belem neodvisno telo, ki bi se mu naj v primeru državnozborske potrditve zakona reklo Svet za medije. Ta bi naj imel vrsto pristojnosti. Med drugim bi naj Svet za medije spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, predlagal zunanje predstavnike častnih novinarskih razsodišč, pripravljal 2 letno raziskavo medijskega pluralizma, pripravljal strategijo razvoja slovenskega medijskega prostora, oblikoval smernice in strategije na podoročju razvoja medijev, obravnaval predloge zakonov in drugih predpisov s podorčja medijev oziroma dajal pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju medijev, za Državni zbor pripravljal letna poročila o svojem delu z oceno stanja na področju medijev, izdajal predhodna mnenja za stranke v postopku koncentracije medijev in še kaj.
Svet za medije, to zgolj črno na belem neodvisno telo, bi naj sestavljalo 7 članov, ki pa jih na podlagi javnega razpisa imenuje kar vsakokratna koalicija oziroma navadna večina glasov v Državnem zboru navzočih poslancev. Člani sveta so lahko le ugledni strokovnjaki z medijskega področja, novinarstva, komunikologije, telekomunikacij in informatike, avdiovizualne kulture prava ali ekonomije oziroma osebe z večletnimi izkušnjami na vodilnih ali vodstvenih položajih v medijih. Ne morejo pa to postati funkcionarji, poslanci in člani vodstev političnih strank, osebe, ki so redno zaposlene pri pravnih osebah, za katere veljajo določbe medijskega zakona, osebe, ki imajo v lasti več kot odstotek kapitala ali upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju pravne osebe, za katero veljajo določbe tega zakona, druge osebe, ki opravljajo kakršnokoli funkcijo ali delo, zaradi katerega bi lahko prišlo do nasprotja interesov.
Ne glede torej na današnje popoldansko razodetje, kolikšen rok trajanja pravzaprav še sploh imata sedanja koalcija in vlada, tako samo po sebi ostaja jasno, da je tudi ta politična oblast zamudila priložnost, da bi postregla s predlogom medijske zakonodaje, po katerem bi vsakokratna koalicija ostala brez neposrednega političnega vpliva na domačo medijsko krajino. Toda tako to gre. Ne glede na vnaprej negotovo državnozborsko usodo samega predloga nove medijske zakonodaje, si bomo delujoči v medijih na Slovenskem tudi to koalicijo zapomnili predvsem po tem, da so tudi zanjo mediji ostali predvsem ideološki aparat vsakokratne politike, ki se v domačem vesolju na vsake štiri parlamentarne leta polasti domače države.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z mediji, slovenskim vesoljem in še čem v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>