Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kdo za vraga je Camillo? (1718 bralcev)
Sreda, 15. 6. 2011
jassy



Konference – velike in majhne – zaprto-odprte, namenjene samopromociji, druženju, spoznavanju, networkanju, prezentacijam in preizpraševanju lastnih in tujih pozicij. Na polju uprizoritvenih umetnosti sodi med največje tovrstne dogodke Performance Studies International, ki je zasnovana kot mobilna enota se vsako leto preseli v drugo državo. Pri tem pa v premislek ponuja temo, tako široko, da je vanjo mogoče stlačiti prav vse. Tokrat je v središče postavila tehnologijo, spomin in scenske umetnosti.
Konference – velike in majhne – zaprto-odprte, namenjene samopromociji, druženju, spoznavanju, networkanju, prezentacijam in preizpraševanju lastnih in tujih pozicij. Na polju uprizoritvenih umetnosti sodi med največje tovrstne dogodke Performance Studies International. Mednarodna konferenca, zasnovana kot mobilna enota, se vsako leto preseli v drugo državo. Pri tem pa v premislek ali usmeritev ponuja temo, tako široko, da je vanjo mogoče stlačiti prav vse. Tokrat je v središče postavila tehnologijo, spomin in scenske umetnosti, pri tem pa se je poklonila renesančnemu filozofu Giuliu Camillu, pripadniku neoplatonistične šole.

Kdo za vraga je bil Giulio Camillo? Renesančni filozof, eden osrednjih mislecev 16. stoletja še vedno velja za tistega izumitelja in misleca, katerega ideje so močno podkrepile in na svojstven način utemeljile renesančno idejo novega sveta, središča nove misli. Tako humanisti kot gledališki teoretiki kot osrednjo Camillovo idejo postavljajo gledališče spomina.

Gledališče spomina je unikatna gledališka forma. Njena podoba in način delovanja ostajata zavita v tančico. Izumitelj vanj prenese unikatnost svoje misli, v kateri prepleta astrologijo in matematiko z občutnim referiranjem na hermetično kabalistično tradicijo Pica della Mirandola.

Koncept svetovnega gledališča predstavi v knjigi L’Idea del Theatro, ki je sestavljena iz sedmih delov; Prva stopnja gledališča, Banket, Votlina, Gorgona, Pasifaja, sandali Merkurja in Prometej. V njej sledi renesančni misli, v središču katere je odnos med človekom kot mikrokozmosom in vesoljem kot makrokozmosom. Omenjeni odnos se prenaša in vključuje simbolne forme v umetnosti in znanosti ter jih prenaša na socialne in politične prakse. Vse je povezano. In prav ta povezanost je ključ za ustvarjanje gledališča spomina. Individualno izkustvo in spomin se povezujeta in napajata v spominu človeštva, spominu vesolja. Astrologija in mnemotehnika sta neposredno povezani.

Lesena zgradba, zasnovana kot mini amfiteater, je ustvarjena za enega samega obiskovalca. Gledalec, ki je hkrati tudi performer, stoji na odru pred amfiteatralno konstrukcijo, sestavljeno iz sedmih stebrov in sedmih vrst, ki so zasnovani kot katalog vse človeške vednosti. Devetinštirideset predalov, poslikanih z ikonami, predstavlja sprožilec človeškega spomina.
Kljub govoricam, da naj bi gledališče spomina izkusil le francoski kralj - in verjetno tudi avtor sam – o tem ne obstajajo nikakršni dokazi. Kot ne obstajajo niti dokazi, da je gledališče spomina resnično obstajalo.

Morda prav zaradi tega ostaja anekdota o tem nenavadnem projektu inspiracija za raziskovanje in ustvarjanje tako umetnikom kot tudi humanistom. Celostno izkustvo ali neke vrste rekonstrukcijo Camillovega gledališča sta razvila in predstavila - bolj ali manj uspešno – skozi lastne projekte dva ustvarjalca – Bill Viola in Janez Janša.

Prvi se je gledališča spomina lotil ameriški vizualni umetnik Bill Viola leta 1985. V instalaciji z istim imenom je Viola spomin povezal s sanjami in ga popolnoma prepustil obiskovalčevi interpretaciji, meditaciji in doživljanju.

Stimulacijo in simulacijo človeških možganov in centralnega živčnega sistema Viola poskuša vzpodbuditi z ambienatlnim kreiranjem prostora, z močno označeno zvočno krajino. Polmračni prostor. Pred projekcijskim platnom drevo brez listov posuto z laternami. Utripajoče elektronske laterne izrisujejo polsanjsko silhueto drevesa in njegove sence na platnu v ozadju. Vizualno podobo podaljšuje zvočna kulisa, posnemajoč piš vetra. Tesnoba in popolna osamljenost kot stimulacija za potopitev v lastni svet spomina in doživljanja.

Slovenski režiser Janez Janša se raziskovanja gledališča spomina loti sistematično. Večstadijski projekt je sestavljen iz treh projektov, ki jih avtor razvija v drugi polovici devetdesetih in ki se med seboj povezujejo in nadgrajujejo; Camillo Memo 1.0: Construzione del Teatro, Camillo Memo 4.0: Kabinet spominov, Drive in Camillo, Camillo – Memo 0.1..

Letos marca na pobudo organizatorjev konference ponovno obudi projekt Kabinet spominov, ki ga nadgradi z instalacijo, simulacijo izraelskega zidu objokovanja, po katerem umetnik poimenuje rekonstruiran in nadgrajen projekt. Tudi takrat, ko slednjega iz predstavitve izvzame.


Zbiranje, prebiranje in arhiviranje, ki je individualno ali kolektivno, postane tako potencialni stimulant našega spomina. Kako stimulante prebirati, jih klasificirati in predvsem razumeti, so v razpršenem naboru dopoldanskih predavanj, popoldanskih shiftov in predstav preizpraševali penalisti letošnje konference.

Veliki in majhni - uveljavljeni akademiki, raziskovalci, študentje in umetniki – so kljub težko določljivemu skupnemu imenovalcu konference pokazali izjemno ozkost referencialnega na polju performativnih praks. Umetnost, diktirana s strani Zahoda, podkrepljena s sorodnimi teorijami in filozofijami. Umetnost, ki postaja vse bolj ena, enotna, pa naj se ustvarjalci še kako trudijo, da bi razvijali svojo lastno estetsko in spoznavno govorico.
Ob prebiranju konference v navezavi na renesanso se zdi, da je še kako potrebno iskati načine za premislek o lastni orientaciji, usmeritvi. Treba je vzporejati in povezovati navidez nepovezano, da bi prišli do novega, in se tako izognili konvencionalnemu, ustaljenemu. Očitno še kako potrebujemo Camilla, da se z njim spustimo v neznano.

Camillizirala se je Jasmina Z.



Komentarji
komentiraj >>