Iz izhodišč predloga rebalansa proračuna, ki ga je Vlada sprejela na seji minuli četrtek, pravzaprav samo po sebi izhaja, kako zelo se je v vsebinskem smislu iztrošila politika ključnih akterjev pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti v tem mandatu, na kar so nenazadnje s tiskovno konferenco zgovornega naslova – Do konca leta zaprto! - včeraj opozorili na Ministrstvu za kulturo ...
Iz izhodišč predloga rebalansa proračuna, ki ga je Vlada sprejela na seji minuli četrtek, pravzaprav samo po sebi izhaja, kako zelo se je v vsebinskem smislu iztrošila politika ključnih akterjev pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti v tem mandatu. Ni še sicer povsem jasno, ali bo vsak dan vse manj aktualni predsednik vlade Borut Pahor lastno zaupnico vezal na predlog rebalansa proračuna ali na kak drug zakon, kot mu namigujejo v koalicijskih partnericah. Pri rebalansu bi naj namreč šlo za pomembno preživetveno in strokovno vprašanje, ki da ga ne gre politizirati. Kar pa ne bi moglo biti bolj daleč od resnice, na kar so nenazadnje s tiskovno konferenco zgovornega naslova – Do konca leta zaprto! - včeraj opozorili na Ministrstvu za kulturo. Besed čez vlado in predvsem predlagatelja izhodišč rebalansa – ministrstvo za finance niso štedili tako kulturna ministrica Majda Širca in njen državni sekretar Stojan Peljko, kot skrbno izbrani in tam prav tako navzoči kulturniški pomembneži.
Na ministrstvu za finance so se sicer v odzivu na ta, kar v režiji ministrstva za kulturo vodeni kulturni puč zoper lastno Vlado, zavili v standardno leporečje, da mora domača republika zaradi mednarodne finančne krize in nesprejete pokojninske reforme nemudoma pristopiti k rebalansu proračuna, s katerim bo Slovenija v imenu fiskalne oziroma javno-finančne konsolidacije do konca leta 2011 državni proračun skrčila za skoraj 500 milijonov evrov. Tak drastičen rez državnih financ sredi tekočega proračunskega leta sicer narekujejo kar iz Bruslja tudi domovini vsiljeni cilji programa stabilnosti za euro območje. Zato na ministrstvu za finance pri pripravi dokončnega predloga rebalansa proračuna za leto 2011 pričakujejo odgovoren in državotvoren dialog posameznih ministrstev, torej tudi kulturnega.
Kljub povsem nasprotnim visoko letečim pričakovanjem uslužbencev finančnega ministra Franceta Križaniča pa je iz podatkov, s katerimi so postregli ob ministrici za kulturo Majdi Širca sodelujoči na včerajšnji tiskovni konferenci z naslovom Do konca leta zaprto!, jasno, da le ne gre za najbolj uravnotežen rebalans proračuna, saj breme varčevanja nikakor ni proporcionalno razporejeno. Tako bi naj po načrtih finančnih uradnikov eno največjih bremen gospodarske krize in zavrnjene pokojninske reforme v imenu konsolidacije javnih financ na lastna pleča prevzela prav kultura. Tako so za kulturni puč zoper Vlado in njenega predsednika Boruta Pahorja, k kateremu je včeraj s sodelavci in povabljenimi kulturniki pozvala sama kulturna ministrica Majda Širca, pravzaprav poskrbeli kar na ministrstvu za finance.
Vladni načrtovalci domače fiskalne oziroma javnofinančne prihodnosti bi tako največ, skoraj 28 odstotkov načrtovane porabe, v tem letu privarčevali na področju zdravstvenega varstva prebivalcev Slovenije. Takoj naslednja pa je z 18 odstotki manj od načrtovanih izdatkov za leto 2011 na udaru kultura oziroma proračun ministrstva za kulturo. Če je to s potrjenim proračunom za letos dobilo okoli 215 milijonov evrov, bi naj do konca leta nekako prikrmarili z 38 milijoni evrov manj oziroma skupno zgolj s 176 milijoni evrov, kar pač ne kaže zgolj na diskriminacijo kulture, cinizem in intelektualni nivo predlagateljev, kot so to drug za drugim zgroženo na prav tako včerajšnji nujni seji opozarjali člani Nacionalnega sveta za kulturo, pač pa tudi na njihovo popolno nepoznavanje delovanja, načrtovanja in državnega financiranja kulturnega področja.
Ministrstvo za kulturo vsako leto polovico svojega proračuna namenja za plače za običajno kar za polni redni delovni čas zaposlenih na ministrstvu, javnih zavodih, agencijah, skladu in Arhivu Republike. Da se jim plače kar tako ne smejo ne zmanjšati in ne povečati, je sicer prav tako poskrbela Vlada. Kar nekako pomeni, da tudi če bodo v vseh teh iz proračuna kulturnega ministrstva napajajočih se javnih inštitucijah do konca leta zaprli, ker pravzaprav ne bodo več imeli v njih s čim in kom kaj početi, delovna mesta in prejemki zaposlenih v njih ostajajo zagotovljeni. Breme krize bodo tako nosili predvsem že odobreni in še ne scela izgotovljeni projekti in samo- ter še kako drugače zaposleni na področju kulture.
Med tekočimi projekti Ministrstva za kulturo so v primeru sprejema predlaganega rebalansa najbolj ogrožene izvedba Evropske prestolnice kulture v Mariboru. Obnova SNG Opera in balet Ljubljana. Ustanovitev Slovenskega plesnega centra in koordinacije mrež rezidenc za gostujoče umetnike. Proslave ob dnevu državnosti in še nekateri že dogovorjeni projekti mednarodnega sodelovanja. Javna agencija za knjigo bo nakupila in izdala manj knjig. Kljub že na začetku leta objavljenem razpisu in oddanim prijavam, bomo brez vsakih sredstev ostali tudi mediji, zadnjih nekaj let redni prejemniki sredstev iz sklada za pluralizacijo medijev. Manj bo tudi za že odobrene in v nekaterih primerih tudi že izvedene projekte in programe nevladnih organizacij, tako ali tako pa se je že pred tem rebalansom vztrajno slabšal položaj samozaposlenih na področju kulture.
Zato tiskovna konferenca ministrstva za kulturo z naslovom Do konca leta zaprto! pravzaprav ne preseneča. Nenazadnje gre za dano besedo in v številnih primerih tudi s povsem konkretnimi pogodbami določene programske, investicijske in projektne obveznosti do delujočih na področju kulture, s katerimi se v imenu Vlade in ministrstva že cel mandat redno srečuje prav ministrica za kulturo in njeni sodelavci, redkeje pa vsak dan manj aktualni predsednik vlade Borut Pahor. Toda iz izhodišč predloga rebalansa proračuna, kot jih je minuli četrtek kljub očitnem in od včeraj tudi javnem nasprotovanju ministrice za kulturo sprejela Vlada, je vendarle v prvi vrsti razvidno, kako zelo naglo se iztekajo poslednji dnevi Boruta Pahorja na čelu politične črede pri koritih domače izvršne in zakonodajne oblasti.
Če spodrsljaj z javno obelodanjenim off the record briefing razgovorom predsednika vlade Boruta Pahorja s skrbno izbranimi novinarji še lahko brez slabe vesti označimo za strel v koleno oziroma končni izraz nesposobnosti njegovih komunikacijskih svetovalcev, je v primeru predlaganega rebalansa proračuna drugače. Izhodišča rebalansa, ki gre v prvi vrsti na škodo zdravstvenega varstva in dostopnosti kulturnih dobrin za vse prebivalce, so gotovo da bolj premišljena. Pomenijo pa sicer zgolj to, da se niti samemu Borutu Pahorju res ne da več vztrajati na tako neprepričljivi izvršni in zakonodajni oblasti. Toda tako to gre. V državi, kjer smo samo v zadnjih nekaj dneh priča zborovanjem turbo-katoliških civilno-družinskih združenj, ki v imenu očeta in mame zavračajo istospolno usmerjene, medse pa gladko sprejemajo nacional-šoviniste, kjer smo ob že stalnih homofobnih dejanjih nasilja, priča celo temu, da sta zaenkrat še neznanca načrtno z noži zabodla predsednika domače budistične skupnosti, pač ni prav lepo biti predsednik vlade. Še posebej pa ne, če je ta tako zelo samovšečen, kot je to Borut Pahor.
ODPOVED: Tudi za tokratni N -euro moment sem s kulturnim pučem ministrstva za kulturo zoper predsednika vlade in vlado v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>