Tokrat začenjamo z birokrati, če že ne s kapitalisti. O njih kasneje. Čreva in kdo bi moral viseti s katerih pa bomo pustili raje za kakšno drugo priliko.

Debirokratizacijo omenjajo birokrati Sveta za visoko šolstvo. Ta je v ponedeljek obravnaval predlog zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja. Ugotovitve sveta so, da gre za pomemben korak v smeri debirokratizacije visokega šolstva. Debirokratizacija naj bi se še posebej odražala pri prenosu pristojnosti ob nadaljevanju izobraževanja študentov iz tujine na visokošolske zavode ter pri zaposlovanju oz. zaposlovalcih. Tovrstni sklep birokratov sveta, pristojnega za visoko šolstvo, gre razumeti tudi v smeri širjenja obrazcev na birokracijo visokošolskih zavodov.

Med tem, ko nekateri debatirajo o debirokratizaciji, so na Primorskem sprejeli sklep, da bo njihova univerza za šolsko leto 2011/2012 razpisala 35 podiplomskih programov. Študenti, ki se odločijo oditi bliže morju, bodo lahko poleg ovohavanja luško-morskega zraka izbirali med 11. programi doktorskega ter 24. programi magistrskega študija.

Na obmorski univerzi se promovirajo s posebnostmi. Rado Bohinc je tako dejal, da je njihova posebnost povezovanje naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved. Gre torej za dodobra pomešano bolonjsko mineštro druge in tretje stopnje visokega študija. Še boljša je Bohinčeva argumentacija visokošolske kakovosti. To naj bi zagotavljali s strogimi pogoji pri izbiri sofinanciranja doktorskih kandidatov. Izbranih je bilo le 40 od 75 prijavljenih. Obmorsko raziskovalno letovanje tako velja predvsem za tiste z debelimi denarnicami.

V uvodu smo dejali, da o kapitalistih ne bomo, zato se vračamo nazaj med univerzitetne birokrate. Tokrat v Maribor, kjer je v torek senat Univerze v Mariboru ponovno razpravljal o preklicanih sklepih senata iz prejšnjega mandata. Krivec za razprave je novi rektor Danijel Rebolj. Statutarna komisija je tako v ponovno odločanje dobila sporne spremembe statuta. Slednje segajo v mandat prejšnjega rektorja Ivana Rozmana, sprejete pa so bile tik pred nastopom mandata novega rektorja.

Spremembe na štajerski univerzi naj bi šle predvsem v smer večanja moči glavnega tajnika univerze, sporno pa naj bi bilo tudi to, da pred njihovim sprejetjem ni bilo pridobljeno mnenje sindikata delavcev univerze. Debatiranje med senatorji in Reboljem naj bi šlo predvsem v smer kdo je bolj glavni ter kdo se postavlja pred koga. Andrej Predin, glavni nasprotnik razveljavitve sklepa senata, je tako Rebolju očital samovoljo pri določanju nezakonitosti ter razveljavitvi spornega sklepa.

Rebolj sicer meni, da je stopil korak naproti dekanom, četudi ti ne odobravajo njegovega ravnanja. O tem naj bi pričalo predvsem zadržanje preklica, čeprav je prepričan, da ni naredil nobene napake. Prav tako se ne želi postavljati pred senat, tako vsaj pravi sam.

Štajerski sklepi, vsaj tako lahko sklepamo, so torej slabo pregibni, kosti pa že na meji z osteoporozo. Preden zaidemo v medicinske vode in dodobra obdelamo sklepe, pregibe in ostale kosti, skočimo na Otok. Tam so lisice mestne policije vklenile sklepe dveh oseb. V torek so v Londonu ponovno potekali protesti proti zmanjševanju sredstev, namenjenih izobraževanju. Protesti so se zgodili pred Londonsko univerzo v času, ko je na univerzi predaval David Willetts, ki zaseda mesto ministra, pristojnega za znanost.

Policija je priprla dve osebi, ki sta bili osumljeni kršenja javnega reda in miru. Po poročilih združenja študentov SOAS, ki so bili tudi soorganizatorji protesta, je policija uporabila gumijevke, medtem ko so študentje mirno protestirali pred zgradbo Londonske univerze. Ko se je zgodila aretacija, se je protest preselil pred stavbo policijske uprave, kamor sta bila odpeljana aretirana. Ministri na svojih srečanjih očitno uporabljajo policijsko silo za zastraševanje tistih, ki se jih znanstvene politike najbolj dotikajo, torej študirajočih.

Sezona protestov pa se je začela tudi v Južni Koreji. V Seulu in po ostalih mestih v Koreji se je v petek odvijala serija protestov, ki so bili usmerjeni proti zviševanju šolnin. Študentje so tako naslovili vprašanje preplačevanja izobraževanja na vlado, sedaj pa zahtevajo odgovore. Na ulice so študenti stopili predvsem zaradi neoliberalne preteklosti, ki se je preko institucij in elitnih klubov, kot je OECD, prikradla v izobraževalni vsakdanjik Južne Koreje.

Južnokorejske univerze so tako med najdražjimi na svetu. Za letnik študija je potrebno v povprečju odšteti 8000 dolarjev na leto. Univerze so tako postale profitabilne inštitucije, ki služijo predvsem reprodukciji elite. Mnogim revnejšim tako ostajajo vrata za študij zaprta, študentje pa se pritožujejo tudi nad slabo kvaliteto izobraževanja, ki je v pretežni meri v domeni privatnega sektorja. Spomnimo, da so bile privatne univerze mokre sanje tudi prejšnje, Janševe vlade.

Od protestov proti šolninam preidimo k protestom, ki še kar potekajo v Španiji. Ljudje, predvsem mladi, se tam borijo za večjo demokratičnost v odločanju ter proti tegobam, ki jih je s seboj prinesel kapitalizem. Večji protesti so potekali včeraj zvečer. Več o protestih nam bo povedal sodelavec Boris Vasev, ki jih v Madridu spremlja od blizu:

„V Sloveniji dobi štipendijo samo Chuck Norris," je eden izmed transparentov, ki so ga danes razvili dijaki. Pred Državnim zborom Republike Slovenije je danes potekal protestni shod Dijaške organizacije Slovenije. S shodom so dijaki želeli opozoriti na neustreznost zakona o štipendiranju. Več o tem pa Mitja Lešnik, član predsedstva dijaške organizacije:

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Univerza v Ljubljani je na spletni strani objavila »Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce v letu 2011«. Rok za prijavo je do vključno petka, 24. 6. 2011. Na univerzitetni spletni strani je objavljen javni razpis v slovenskem jeziku.

Fakulteta za družbene vede vas vabi na informativni dan za interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje, ki bo v ponedeljek, 20. junija 2011, ob 17. uri v veliki dvorani Fakultete za družbene vede.

V študijskem letu 2011/2012 Fakulteta za družbene vede in Filozofska fakulteta v sodelovanju z Akademijo za glasbo, Fakulteto za informatiko in računalništvo, Fakulteto za matematiko in fiziko ter Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani že tretje leto razpisujeta doktorski program 3. stopnje.

Študij je organiziran kot enovit program, ki vključuje 62 znanstvenih področij.

Za konec pa še malo o karierah. Karierni center Filozofske fakultete prireja brezplačno delavnico za študente. Delavnica se bo ukvarjala s pomenom telesne govorice za učinkovito predstavitev. Študenti se je lahko udeležite v sredo, ob 9:30, v didaktični učilnici Filozofske fakultete.

Med takšnimi in drugačnimi informacijami se je sprehajal Franci Iskra.