Sedemdnevni rok, do katerega sta morala civilna iniciativa Za družino in pravice otrok ter neparlamentarna stranka Nova Slovenija zbrati 2500 podpisov za 35-dnevni rok zbiranja 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma o družinskem zakoniku, se bi sicer iztekel šele jutri ob 16. uri. Toda v tej iniciativi, katere operativni del je po besedah Aleša Primca Hvala bogu tudi rimskokatoliška cerkev so že danes pet minut pred dvanajsto v poslopje DZ dostavili kar 32.168 podpisov.
Sedemdnevni rok, do katerega sta morala civilna iniciativa Za družino in pravice otrok ter neparlamentarna stranka Nova Slovenija zbrati 2500 podpisov in s tem predsednika državnega zbora pozvati, da določi 35-dnevni rok, v katerem se potem po upravnih enotah zbira 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma o komaj v prvo v državnem zboru potrjenemu družinskem zakoniku, se bi sicer iztekel šele jutri ob 16. uri. Prav tako jutri se bo sicer kar na izredni seji o vetu na zakon odločalo v Državnem svetu. Toda ker za mobilizacijo krščanskega volilnega telesa tako usodno dobre teme le ne gre kar tako izpuščati iz rok, oziroma ker se železo kuje, dokler je vroče, so v tej povsem pritlehno politično delujoči civilni iniciativi, katere operativni del je po besedah Aleša Primca Hvala bogu tudi slovenska rimskokatoliška cerkev, že danes pet minut pred dvanajsto v poslopje Državnega zbora dostavili kar 32.168 podpisov. Tako na oko ducat krat več od potrebnih 2500.
Če bo sicer jutri v Državnem svetu veto na že tako ali tako na račun človekovih pravic istospolno usmerjenih kompromisarski družinski zakonik tudi dejansko izglasovan, zahteva, ne pa tudi že zbrani podpisi, za razpis 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma propade, saj bo ta vrnjen v ponovno odločanje Državnemu zboru. Toda ta ga mora v drugo kakopak potrditi z absolutno večino, ki pa je Borut Pahor, kot mandatar vlade, ki je predlagala in potem ne prav uspešno politično usklajevala in nato kompromisarsko popravljala končno v državnem zboru v prvo potrjeno zakonsko besedilo družinskega zakonika, kar tako pač ne more več zagotoviti. Zato je končna usoda drugega potrjevanja družinskega zakonika v Državnem zboru vnaprej vendarle nekoliko negotova, kar pa, v kolikor bo do njega prišlo, nikakor ne velja tudi za samo morebitno referendumsko odločanje.
Do naknadnega zakonodajnega referenduma o pravzaprav katerem koli že s strani sedanje manjšinske vlade predlaganem in sicer razpadlega levega trojčka koalicije poslancev sprejetem zakonu lahko pride vsakič, ko se o določenem vprašanju zedinita opozicijski SDS in SLS, ob izvenparlamentarni Novi Sloveniji glavni politični nasprotnici družinskega zakonika. Če bi hoteli, bi s poslanskimi podpisi ali lastno mrežo na domačem političnem terenu zlahka ukradli ves politični šou in prah, ki ga dviguje Civilna iniciativa za družine in pravice otrok, za katero pa kot sicer v pravoverno islamskih deželah stopicljata Ljudmila Novak in Nova Slovenija, kot sicer iz državnega zbora izpadla, a edina neposredno krščanska oziroma politično klerikalna stranka pri nas. Da pa v politični agitaciji domačega volilnega telesa, gre namreč le za zbiranje podpisov volivk in volivcev, z na slovenskem terenu sijajno razvejano mrežo cerkva in v njih mašujočih duhovnikov - aktivistov sodeluje tudi Rimskokatoliška Cerkev, pa se je v njenem imenu sprva sramežljivo potem pa tudi bolj odločno javno spovedal dr. Tadej Strehovec, tajnik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.
Namesto lokalnih odborov političnih strank so ob aktivistih Nove Slovenije in Civilne iniciative, za katero se ta skriva, so bili na terenu politično aktivni tudi duhovniki, ki so bili povabljeni, da po lastni presoji povabijo vernike k podpisu pobude za razpis začetka zbiranja podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o v državnem zboru v prvo potrjenem zakonu, konkretno pa družinskem zakoniku. Da sicer Rimskokatoliška cerkev le ni tako demokratična organizacija, da bi lastnemu duhovniškemu kadru dopuščala kaj veliko lastne presoje, je sicer jasno že po izjavi taiste komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, pri kateri tajnikuje pater Strehovec, dan po prvi potrditvi družinskega zakonika v Državnem zboru.
V izjavi, pravzaprav pa moralnemu vodilu tako za duhovnike in druge uslužbence RKC kot celotnemu v edino katoliškega Boga verujočemu občestvu, je Komisija, zgolj v Orwellovskem smislu za pravičnost in mir, podprla vse tiste civilnodružbene organizacije, ki so napovedale pobudo, da o sprejemu Družinskega zakonika odločajo vsi državljani. Referendum je kot najvišja oblika demokratičnega odločanja v danih razmerah najboljši način, da se vsem državljanom omogoči izvrševanje pravice do soodločanja o vprašanju, kako naj bo vrednota družine urejena v naši zakonodaji, se je glasila ta pravzaprav vojna napoved vsem drugače mislečim.
Na očitke, da je s tem konec sicer z Ustavo zapovedane sekularnosti na Slovenskem oziroma da gre za vmešavanje Cerkve v državo, tajnik Strehovec odgovarja, da vrednota družine ni samo stvar politike, temveč vseh ljudi - tudi vernikov. Kar je sicer povsem res, toda ali naj bodo otrokom istospolnih partnerjev in enostarševskih družin priznane enake pravice kot otrokom z mamo in očetom, je vendarle prvovrstno politično vprašanje zagotavljanja ravni človekovih pravic v posamezni deželi oziroma družbi. Ko zagovorniki družinske formule mama plus oče je enako otrok zariplo vpijejo, da gre za pravico otroka se preprosto sprenevedajo. Gre za povsem in zgolj klerikalno katoliško pojmovanje družine, ki bi jo naj vsilili celotnemu delu slovenske družbe, kljub temu da so drugačne družine že ves čas stalnica tudi te države in družbe. Gre pravzaprav za politično rekatolizacijo pankrtov, otrok - pač po sili razmer ali starševski svobodni volji - brez očeta ali mame.
Ne glede na to, ali bo prišlo do naknadnega zakonodajnega referendumskega odločanja o družinskem zakoniku, ali pa bo pristal na pogorišču parlamentarne zgodovine kar po prosti volji absolutne večine glasov poslank in poslancev pa iz dogajanja izhaja, da gre pravzaprav za širši projekt rekatolizacije dežele. Tako to gre. Tudi katoličani imajo enake pravice kot ostali državljani, pa domače RKC v državnem zboru neposredno ne zastopa in ne naslavlja ali pa če že hočete tudi uboga nobena politična stranka. Pravice kakorkoli že vzgajanih otrok pač nimajo povsem nič s tem. Ob tihem pristanku SDS in SLS pred našimi očmi poteka predvsem kampanja za vrnitev Nove Slovenije v prvo politično kategorijo oziroma po njeno klerikalno krščanskega umevanja sveta v Državni zbor.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nakazujočo se rekatolizacijo dežele in načrtom za vrnitev Nove Slovenije v poslanske klopi v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>