Oddaja v celoti:

Predvčerajšnjim, v sredo 22. junija, je bil med vlado Republike Slovenije in svetom ministrov Bosne in Hercegovine podpisan sporazum o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki prvič formalno ureja položaj migrantskih delavcev iz Bosne. Poslušajmo si najprej kratki izjavi po podpisu sporazuma slovenskega ministra za delo, Ivana Svetlika in ministra za civilne zadeve Bosne in Hercegovine, Sredoja Novića:

Ob tem je Nović poudaril še, da bo Bosna in Hercegovina naredila vse, da se sporazum čim prej implementira, ne glede na notranje probleme države. Tako Armin Salihović, aktivist Nevidnih delavcev sveta, kot Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se strinjata s podpisnikoma, da sporazum prinaša nekaj dobrih rešitev. Glavna za oba je naslednja. Lukič:



Salihović pa vseeno ni popolnoma optimističen glede boljših delovnih pogojev, ki naj bi se vzpostavili tudi zaradi tega, ker bodo iskalci zaposlitve lahko iskali delo izključno preko zavoda za zaposlovanje. Po sporazumu bo namreč delavcem iz Bosne in Hercegovine omogočeno, da se s potencialnim bodočim delodajalcem vnaprej seznanijo. Poslušajmo kaj o boljših delovnih pogojih meni Salihović:



Na tem mestu naj naštejemo nekaj konkretnih ureditev, ki jih podpisani bilateralni sporazum vsebuje. Delodajalec mora delavca migranta prijaviti v socialno zavarovanje države zaposlitve v 15ih dneh. Delavci migranti so upravičeni do enakega obravnavanja kot državljani države zaposlitve. Gre za delovne pogoje, svobodo združevanja ter izobraževanje in poklicno usposabljanje. Ob slednjem pravi Goran Lukič, da je sicer lepo, da je v dokumentu to zapisano, vendar, ker gre pri tem za temeljne ustavne pravice, to ni ravno velika noviteta.

Obstaja pa tudi manj dobra stran sporazuma. Najprej naj izpostavimo problem, ki je pereč predvsem za Salihovića iz Nevidnih delavcev sveta. Gre namreč za to, da lahko pristojni nosilec Bosne in Hercegovine onemogoči ponovno zaposlitev delavca migranta v Sloveniji, če je delavec odklonil ustrezno zaposlitev v državi izvora. Tukaj gre za dvorezen meč, saj naj bi se po eni strani Bosna in Hercegovina bolj trudila za ustvarjanje delovnih mest v lastni državi, po drugi strani pa.... Armin Salihović:



Ključni problem dotičnega dokumenta, ki ga izpostavljajo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je naslednji. Sporazum namreč vsebuje določilo, ki govori o tem, da se delavcu migrantu, državljanu Bosne in Hercegovine, po preteku delovnega dovoljenja za tri leta in posledični vrnitvi v državo izvora omogoči vrnitev v Slovenijo, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v Sloveniji. Kot so sindikati zapisali v protestnem pismu, ki so ga naslovili na slovenskega premiera Boruta Pahorja, ministra Svetlika in veleposlanika Bosne in Hercegovine, Zdravka Begovića, je takšen način za delavce migrante diskriminatoren, saj jim otežuje pridobitev stalnega prebivališča v Sloveniji. Gre za to, da pravkar sprejeti zakon o tujcih določa kot pogoj za pridobitev stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji najmanj petletno prebivanje v državi, vendar z dodatnim pogojem, da je delavec migrant v teh petih letih manj kot šest mesecev skupaj bival izven Slovenije.

Tako se bodo delavci, ki po izteku triletnega delovnega dovoljenja ne bodo imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi še najmanj za eno leto, znašli pred dodatnimi ovirami za pridobivanje pravice do stalnega prebivališča v Sloveniji. Za mnenje o tem smo vprašali Lukiča:



13. člen sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji govori o tem, da se izvajanje področja socialnega zavarovanja ureja skladno z zakonodajo in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami pogodbenikov. V veljavi je torej sporazum med državama iz leta 2008 o socialnem zavarovanju migrantskih delavcev, njegov problem pa je v tem, da delavcem, ki nimajo urejenega stalnega prebivališča v državi zaposlitve, ne pripada denarno nadomestilo ob izgubi le-te. Več o problemu sporazuma o socialnem zavarovanju, ki se vleče že podpisa leta 2008, nam je povedal Lukič:



Socialni prispevki tako s strani delodajalcev kot zaposlenih migrantskih delavcev, ki niso imeli stalnega bivališča, so se plačevali, kar je po besedah Lukiča razvidno iz plačilnih list. Predstavil nam je praktični primer delavca, ki je vplačeval v skupni slovenski socialni fond:



Kdo je glavni krivec, da je stvar po besedah Lukiča ob sklicevanju na neimenovanega predstavnika ministrstva za delo celo v navzkrižju z Evropsko socialno listino, ni povsem jasno. Dejstvo je, da je situacija kritična in da mora čim prej priti do spremembe leta 2008 podpisanega sporazuma o socialnem zavarovanju. Spremembe naj bi prinesle pravico do denarnega nadomestila tudi tistim delavcem, ki nimajo urejenega stalnega prebivališča v Sloveniji. Predstavnica ministrstva za civilne zadeve Bosne in Hercegovine, Zorica Rulj, nam je o morebitni ratifikaciji spremembe sporazuma o socialnem zavarovanju povedala naslednje:



Ali lahko pričakujemo ratifikacijo v doglednem času?



Vsak takšen sporazum je seveda dobrodošel, vendar se postavlja vprašanje, ali gre pri tem res v prvi vrsti za interese migrantskih delavcev ali za interese slovenske države. Za konec poslušajmo, kaj bi lahko bil osnovni povod, da je do sporazuma prišlo. Lukič:



Kultivirala sta Božidar Kolar in Gregor Kuhar.