* Debitantsko ploščo For Emma, Forever Ago je Justin Vernon pod imenom Bon Iver samoizdal v toplejših mesecih leta 2007. V slabih štirih letih, ki so sledila, se je zgodilo marsikaj. Za začetek je plošča naletela na odličen odziv ter postala ena bolj relevantnih in zanimivih stvaritev prvega desetletja tretjega milenija, Vernon pa je postal ena od zvezd pitchforkovsko zaznamovane indie scene. Sledila so sodelovanja na nekaterih kompilacijah in prekratki EP Blood Bank, ki se je sicer v precejšnji meri še vedno naslanjal na zvok prvenca, z bežno uporabo auto-tuna pa nakazal, da ne gre za monotonega in dolgočasnega izvajalca, ki bi se bal glasbenega raziskovanja. To je Vernon nadalje dokazal z eksperimentalnim projektom Volcano Choir, predvsem pa s presenetljivim sodelovanjem s Kanyem Westom. Tudi nova plošča, ki je izšla pred enim tednom, predstavlja pestro in večplastno, predvsem pa zelo prijetno poslušalsko izkušnjo.

Že ob prvem poslušanju otvoritvene skladbe je jasno, da je pričujoča plošča precej bolj bendovsko orientirana kot pretekle Bon Iver izdaje. Sicer nikoli ni šlo za popolnoma samostojen projekt, že pri prvi plošči je imel namreč Vernon pomoč, v žive nastope pa je postopoma vključeval vse več glasbenikov, a ti niso nikoli tako močno prisostvovali pri oblikovanju zvočne slike kot zdaj. Prvo pesem Perth tako poganjajo prominentni bobni, skozi ploščo slišimo kar precej elektronskih zvokov ter napaberkovanih piskov in klikov, vseprisotna pa so tudi pihala, predvsem saksofon, ki izdelku dodajajo teksturo in izrazito toplo noto. Če je bila glasba Bon Iver v preteklosti ustvarjena predvsem za temačne februarske večere, se zdaj počuti doma v toplih in svetlih junijskih popoldnevih.

Prav to pa je eden od razlogov, da plošča Bon Iver, Bon Iver ni tako instantno zanimiva kot For Emma, Forever Ago. Dejstvo je, da je bila prav konceptualnost, ki se je vrtela okrog pojmov spodletele ljubezni, izgube in samote, ena izmed glavnih kvalitet prvenca, ki so prepričale in intrigirale poslušalce. Ker najnovejša plošča nima tako jasno začrtane rdeče niti, hkrati pa je ne spremlja nobena posebna mitologija, se je treba vanjo malce bolj poglobiti.

Ko to storimo, smo nagrajeni z razgibanimi pesmimi, ki se besedilno v bistvu še vedno ukvarjajo z istimi tematikami, le da malce bolj subtilno kot poprej. Teksti Justina Vernona so spet precej impresionistično fragmentirani, kolažni in narativno ne nujno koherentni, vseeno pa jim tudi tokrat uspe bodečo iglo bolečine zapičiti naravnost v poslušalčevo srce. Vernon namreč odlično združuje dva različna lirična stila. Določene besedne zveze, ki imajo v marsvoltovskem slogu bolj zvočno kot pomensko vlogo, spretno prepleta z zelo živimi in neposrednimi vinjetami iz preteklega vsakdanjika v stilu Sufjana Stevensa, ki nosijo presunljivo težo.

Dvojnost preveva tudi zvočno strukturo plošče. Prisotna je predvsem v dinamiki med intenzivnimi glasnejšimi pasažami in umirjeno tihimi deli, ki glasbi pustijo dihati. Najdemo jo celo v njegovem vokalnem pristopu. Poleg prepoznavnega falsetta je namreč vedno bolj naklonjen tudi petju v nižjih registrih, s tem pa svoji glasbi dodaja novo dimenzijo. Njegov vokal je še vedno presunljiv, a privlačno nepopolnost in bolečino s prve plošče tukaj nadomesti s samozavestjo in kontrolo, ki pa vseeno ne zakrijeta ekspresivnosti in popolne unikatnosti tega glasu.

Vse skupaj je zapakirano v pesmi, ki se redko držijo klasične strukture pop komada. Za vsakim vogalom nas čaka nekaj drugačnega in zanimivega. Minnesota, WI preseneti z nenadnimi spremembami tempa, razpoloženja in stila, saj se začne skoraj krautrockersko, nadaljuje s preprostim folkom, oboje pa se prepleta z veličastnim refrenom. Hinnom, TX, na primer, pa je ena bolj nalezljivih Bon Iverjevih pesmi, ki jo poganja preprosta klavirska linija, ki jo kasneje podprejo subtilni zvoki statike.

Plošča Bon Iver, Bon Iver je mojstrski izdelek izvajalca, ki ima izjemen občutek za pisanje preprostih in poslušljivih skladb, ki jih na naslednjo stopničko tokrat popelje s svojo željo po nenehnem raziskovanju in odkrivanju novih glasbenih konceptov.

pripravil Jaka Bulc