Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Vesoljski infoblok (1731 bralcev)
Ponedeljek, 27. 6. 2011
EvaP



...še malo o protestih dijakov...
...Chuck Norris 'the' rešitelj...
...vesoljska razstava...
...menjava Golobiča z Lukšičem...
...položen temeljni kamen za medicinsko fakulteto...
...rektorji opozarjajo na neusklajenost potrjenih zakonov z univerzami...
...protesti delavcev v Belgiji...
...počitnice na vidiku...

 

 

O dijaški sloganski izpeljavi, da „V Sloveniji dobi štipendijo samo Chuck Norris“, in o protestnem ozadju pred parlamentom smo že poročali. Na kratko naj samo ponovimo, da so opozarjali na neustreznosti v predlogu zakona o štipendiranju pred začetkom javne razprave na to temo. Kajti predlagani zakon, v nasprotju s tekočim, predvideva možnost pridobitve državne štipendije za polnoletne družbene člane, kar naj bi po izpeljavah Dijaške organizacije Slovenije posredno ogrožalo prav socialno najšibkejše. Prav tako po drugi strani predvideva zvišanje pogojev za pridobitev Zoisove štipendije.

 

Odgovornost oziroma njeno pomanjkanje pri mladoletnih je bilo med drugim tudi argumentirano izhodišče za ukinitev državne štipendije pri populaciji v družbi, kjer se dosega samostojnost pri osemnajstih letih. A po drugi strani bodo Zoisovo in kadrovske štipendije še vedno lahko prejemali tudi mladoletni dijaki. Tako so na javni predstavitvi, ki jo je pospremil omenjeni protest dvajsetih dijakov, sicer večinski nasprotniki zakona izpostavljali, da bi prav ukinitev državnih štipendij odvzela določeno neodvisnost, ki je po vsej možnosti seveda povezana z razvijanjem občutka odgovornosti. Pa smo, v šali rečeno, verjetno res nekje tam, kjer bi edino Chuck Norris znal rešiti situacijo.

 

Preden pa bi se v resnici zanašali na ta humoristični lik, ki bi lahko prišel in naredil „štalo“, nato pa s ponarejeno osebno in predvsem nepolnoletnim rojstnim datumom pobiral kar vso serijo štipendij, naj bi to bilo po novem tudi v resnici mogoče.

 

Na nastalo polemiko se naslavljajo pomirjujoče besede ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, ki pravi da bodo višji otroški dodatki povsem nadomestili manko na račun štipendij in da bodo državne štipendije za tiste, ki jih bodo še prejemali, nekoliko višje.

 

Ne preveč s takšnimi zemeljskimi oziroma birokratskimi stvarmi pa se vsaj pri vsebini razstave Gagarin – nebo je črno, ki so jo odprli na Univerzi v Novi Gorici, ne ukvarjajo. Gre za počastitev spomina na prvi polet v vesolje izpred pol stoletja. Avtorja razstave sta Dragan Živadinov in Miha Turšič, na njej pa sta predstavljena zgodovina vesoljskih poletov in polet Jurija Aleksejeviča Gagarina z vsemi podrobnostmi legendarnega dne 12. aprila 1961, ko je omenjeni kozmonavt s plovilom Vostok 1 v 108 minutah obletel naš planet. Razstava bo v prostorih novogoriške univerze v Rožni dolini odprta do 20. julija, do konca leta pa bo gostovala po različnih slovenskih krajih in se v obliki stalne zbirke stacionirala v prostorih središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.

 

Hitro, kot Gagarin iz vesolja, se tudi mi vračamo k bolj zemeljskim zadevam. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je predstavil prečiščeno besedilo sprememb pravilnika o potrjevanju učbenikov, ki bo začel veljati v začetku julija. Zadnja različica se razlikuje od prvotne v določbah, ki se nanašajo na komisijo za potrjevanje učbenikov, razpis potreb po novih učbenikih in postopke potrditve. Če si dovolimo opazko, porojeno iz namišljene pravkar opravljene kratke poti po vesolju, je videti, da se dokument ali v celoti razlikuje ali pa ostaja isti na drugačen način.

 

Čisto in direktno na zemlji je bil izpod rok predsednika republike Danila Türka položen temeljni kamen novogradnje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Ta kamen potemtakem simbolizira začetek gradnje nove fakultete. Najbrž pa tudi spominja na številne zaplete pri planiranju oziroma morda bolje rečeno – financiranju in dokumentiranju gradnje. Kakorkoli že, vemo da bi se ta morala pričeti že pred dvema letoma in pol. Vendarle, sledeč Türkovim besedam, je slednje obenem tudi dokaz da „potrpežljivost, vztrajnost in pošteno delo naposled le pripeljejo do želenega cilja“.

 

Verjetno bolj zemeljsko kot vesoljsko - kompliciranje se zapleta okoli ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Odbor za visokošolske zadeve v strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke je opozoril predsednika vlade in njegove ministre, da zlahka jemljejo vso z visokim šolstvom povezano problematiko. In sploh naj bi bila dediščina odhajajočega visokošolskega ministra nič kaj drugega kot katastrofalna. Posledice, ki jih enačijo z besedo, ki ne bi bila neprimerna za največje potrese, poplave in vulkane, naj bi nastale predvsem zaradi neprimernega razpolaganja s sredstvi. Namreč, povečana sredstva za vlaganje v raziskave in razvoj v tem mandatu vseeno menda niso našla poti do projektov za hitrejši razvoj Slovenije.

 

Tako naj bi Golobič, ki se je že vrnil nazaj v poslanske klopi, z novo uredbo o financiranju zamrznil bolj ali manj vzporedno korporativistično stanje, ki naj bi bilo vzpostavljeno z nacionalnimi agencijami za kakovost v visokem šolstvu, z inovativno shemo pa naj bi protiustavno diskriminiral doktorske študente izven univerz.

 

V takem duhu nadalje kritizirajo predvsem zdaj uraden Lukšičev začasni prevzem funkcije visokošolskega ministra, ki ga je razglasil predsednik vlade Borut Pahor. Glede na informacijo iz medijev, ki so ji očitno verjeli, naj bi bil prevzem funkcije dogovorjen v treh sekundah. In to po besedah SDS ni dovolj in menijo, da Slovenija potrebuje ministra, ki se bo lahko temeljito pomembnemu področju.

 

Vendarle takšnega nasprotovanja ni moč zaslediti z vseh strani. Študentska organizacija Slovenije je v pismu zdaj večkratnemu ministru Lukšiču izrazila pričakovanje, da bo kot edina reprezentativna nacionalna študentska organizacija ostala ključna sogovornica ministra v vseh zadevah, ki se dotikajo položaja študentov. Omenjajo dobro sodelovanje in možnost aktivnega sooblikovanja visokošolskih politik v času Golobičevega ministrovanja in isto pričakujejo tudi vnaprej. Več o tem namestnik predsednice ŠOS, Mitja Urbanc:

 



 

Konec koncev pa bo Lukšič na visokošolski visoki stolici načeloma največ tri mesece, do imenovanja novega ministra ali do morebitne rekonstrukcije vlade.

 

V visokošolski vladni koš sodi še novica, da so rektorji opozorili, da potrjeni zakon o visokem šolstvu ni bil usklajen s slovenskimi univerzami. Rektor novogoriške univerze je še povedal, da bi bil nujnejši zakon o financiranju univerz, za katerega pa ni pripravljen niti predlog. Vsekakor je po logiki to najbrž področje, ki se bo zdaj aktualiziralo, glede na to, da so pač druge zadeve že nekako sprejete.

 

Ne prav v vesolje, ampak v tujino pa pojdimo z novico o nadaljevanju protestov. Prejšnji teden se je tisoče delavcev iz vse Evrope zbralo v Belgiji z namenom kritiziranja politike zategovanja pasov. Koliko študentov – glede na to, da je to tudi za njih pereče tema - je bilo prisotnih, nam ni znano.

 

Ob vseh teh politično in - spet rečeno - najbrž bolj zemeljskih kot vesoljskih zapletenih zadevah pa naj ne pozabimo omeniti, da se šolsko leto za večino šolarjev počasi izteka. Prejšnji petek je bil zadnji dan pouka za šolarje in dijake, z izjemo devetošolcev in maturantov. Počasi pa se tudi za večino študentov bliža konec izpitov ali pa malo daljša pavza.


ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK


Ko smo že pri poletnih počitnicah, se začenja tudi obdobje razmišljanja o tem, kako čim bolj kakovostno preživeti prosti čas. Med tradicionalnimi organizatorji počitniških dejavnosti je Zveza prijateljev mladine Slovenije, za različne dejavnosti pa med drugim poskrbijo tudi taborniki in skavti. Predvidevamo, da se takšnim organizacijam lahko pridružijo tudi študenti.

 

Če pa še niste povsem počitniško zaspali, bi bila morda udeležitev Odprtega državnega prvenstva v pomnjenju MEMORIADA 2011, ki se ima odviti 2. julija v Mariboru, kot nalašč za vas. Prijave se zbirajo do dneva dogodka, kontakt lahko poiščete na spletni strani www.memoriada.eu.

 

Sicer redki, a brez dvoma, so šli na potovanja po vesolju. Ob vseh mogočih bolj ali manj zanimivih lokacijah na zemlji je najbrž tudi vesolje mamljivo. Morda boste na kakšno od zemlje bolj oddaljeno potovanje odšli tudi vi.

 

Na vsaj glasbeno potovanje pa se lahko danes odpravite v Galo Halo na Metelkovo. Morda bi vas poleg koncertov punkrock tria Xaxaxa iz Skopja in post-punk tria The Estranged iz ZDA premamili obetajoč prost vstop, letni vrt in koncertu sledeči Dub Lab DJ crew.

 

 

Z večino zemeljskih novic je vesoljski infoblok spisala Eva.

 

 

 

 

 



Komentarji
komentiraj >>