OFF NAPOVEDNIK

Britanski Guardian poroča, da je spletna korporacija Google od 26-ih najrazvitejših držav v zadnji polovici lanskega leta prejela rekordnih 14.000 zahtevkov za razkritje identitete uporabnikov, ki so z uporabo njegovih spletnih storitev kršili zakone. Daleč največ zahtevkov so vložile Združene države Amerike, predvsem na podlagi osebne razžalitve posameznikov, sledijo pa ji Brazilija, Indija, Združeno Kraljestvo in Francija. Podjetje trdi, da ugodi od 70 do 90 odstotkom vloženih zahtevkov.

Google je številke objavil v svojem polletnem poročilu o transparentnosti, ki ga je začel objavljati aprila lani. William Echikson, predstavnik Googlove organizacije za svobodo izražanja v Evropi, Srednjem Vzhodu in Afriki je povedal, da evropske države zahtevajo vse več odstranjevanja spletnih vsebin. Po njegovih besedah smo priča zatiranju svetovnega spleta in pritisku na spletna podjetja, pri čemer ni izvzet niti Google, manjša podjetja pa se uklonijo še hitreje.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer domnevno modrost, da kdor nič ne skriva, se nima ničesar bati, zavračamo kot slaboumje preživelih totalitarizmov.

OFF PROGRAM

V Grčiji se je začela letos že četrta, tokrat 48-urna splošna stavka, ki je zamrznila javne prevoze in storitve. Medtem ko se protestniki zbirajo v Atenah, grški parlament razpravlja o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih mora Grčija uvesti, da si zagotovi nova posojila Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije. Grški premier George Papandreou zakonodajalce roti, naj prepoznajo nujnost varčevalnih ukrepov in izpolnijo svojo patriotsko dolžnost, da grški ekonomiji omogočijo nov začetek. Program varčevalnih ukrepov, o katerem bodo glasovali konec tega tedna, predvideva zmanjšanje javne porabe za dobrih 28 milijard evrov, država pa bo dodatnih 50 milijard evrov zbrala z razprodajo državne lastnine, vse v imenu tega, da dobijo nova posojila, s katerimi bodo lahko financirali zastarane obveznosti.

Pred srečanjem finančnih ministrov evroobmočja v nedeljo so z zasebnimi posojilodajalci Grčije potekala intenzivna pogajanja, na katerih so skušali podaljšati rok za vračilo posojil za nadaljnjih 30 let. To bi se lahko izkazalo za račun brez krčmarja, če Grčija ne uvede omenjenih novih varčevalnih ukrepov, saj trenutne obveznosti zapadejo že v sredini julija. Svetovne trge naj bi bilo strah možnosti grškega bankrota, saj bi ta močno omajal zaupanje v kredibilnost državnih dolgov nekaterih ostalih držav – najočitneje Španije, Portugalske in Irske.

Rusko državno energetsko podjetje Inter RAO UES bo ob polnoči ustavilo dobavo energije Belorusiji. To so storili že 9. junija, vendar so dobavo kasneje obnovili, ko so Belorusi položili predplačilo dolga v vrednosti 600 milijonov ruskih rubljev. Celoten dolg znaša milijardo in pol rubljev, a Belorusija pojasnjuje, da za zapadlost obveznosti ni krivo pomanjkanje denarja, ampak malo rezerv tujih valut, pri čemer so se sklicevali na posledice finančne krize.

Libija je zavrnila potezo Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je včeraj izdalo nalog za aretacijo Moamerja Gadafija, njegovega sina Saifa al-Islama in poveljnika obveščevalne službe Abdulaha al-Senusija z obtožbo zločinov proti človeštvu zaradi nasilnega zatiranja ljudske vstaje. Libijski pravosodni minister Mohamed al-Kamudi je tiralico že zavrnil z besedami, da je Mednarodno kazensko sodišče le orodje Zahoda za pregon voditeljev tretjega sveta. Al-Kamudi je dodal, da voditelj revolucije Gadafi nima nobene formalne pozicije v libijski vladi, zato so obtožbe kazenskega sodišča brez pravne podlage.

Nemški zdravniki so odstavljenemu egipčanskemu predsedniku Hosniju Mubaraku diagnosticirali počasi napredujoč rak. Mubaraka čaka sojenje zaradi nasilja nad protestniki proti njegovemu režimu, trenutno pa je pridržan v bolnici letovišča Šarm el-Šejk ob Rdečem morju. Obtožen je tudi poneverbe državne lastnine in zlorabe moči, njegovi odvetniki pa trdijo, da zaradi slabega zdravja ni pri moči, da bi se mu sodilo.

V Iranu so kot otvoritev velikopoteznih 10-dnevnih vojaških vaj javnosti prvič predstavili globoke podzemne raketne silose. Državne televizije so poročale, da so v njih za primer napada pripravljene rakete srednjega in dolgega dosega. Neimenovan vojaški poveljnik, ki naj bi bil zadolžen za hrambo tega orožja, je povedal, da je Iran v preteklih letih zgradil številne silose, ki so se doslej izkazali kot nezaznavni za satelite.

Višji iranski funkcionar je povedal, da ima njegova država možnost proizvodnje raket s še daljšim dosegom, kot so mislili doslej. Po besedah Amirja Alija Hamizadeša, visokega poveljnika Revolucionarne garde, pa teh kljub tehnološkim možnostim ne nameravajo izdelovati, saj lahko s trenutnimi raketami dosega 2000 kilometrov ogrožajo tako Izrael kot ameriške vojaške baze v Perzijskem zalivu.

Guverner centralne banke Afganistana Abdul Kadir Fitrat je odstopil s položaja in pobegnil v Združene države Amerike. Pojasnil je, da ga je bilo strah za njegovo življenje po tem, ko je skušal razkriti korupcijo v afganistanski centralni banki. Uradni Kabul medtem trdi, da bi bilo mogoče njegov odstop obsoditi kot izdajo, obtožujejo pa ga tudi poneverbe sredstev, ki je lani skoraj vodila v propad Kabulske banke. Ta najpomembnejša afganistanska banka je med drugim zadolžena tudi za izplačila afganistanskim varnostnim silam.

V Ameriki je vplivna banka Citigroup potrdila, da je v maju z računov njenih klientov izginilo za 2,7 milijona ameriških dolarjev. Domnevno naj bi hekerji denar dvignili z računov več kot 3.400 varčevalcev, pri čemer pa naj bi imeli dostop do računov 360.000 ljudi – torej približno 1,5 odstotka bankinih klientov. Citigroup je v izjavi pojasnil, da uporabniki niso odgovorni za neavtorizirano uporabo njihovih računov, zato naj vsako sumljivo transakcijo prijavijo.

Potem ko je stranka Zares včeraj uradno izstopila iz vladne koalicije, se je predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor dogovoril s predsednico Liberalne demokracije Slovenije Katarino Kresal, da bodo predčasne volitve razpisane spomladi prihodnje leto. Do takrat bo vlada nujne reforme skušala sprejemati z manjšinsko vlado. Dušan Kumer, vodja poslanske skupine SD, meni, da so doslej res imeli večinsko koalicijo, ki pa naj bi obstajala zgolj na papirju. Borutu Sajovicu, vodji poslanske skupine LDS, se zdi, da bo delo v vladi oteženo, vendar pričakuje, da do večjih sprememb pri glasovanjih ne bo prišlo, saj naj bi se poslanci že doslej odločali po svoji vesti. O nadaljnjem delovanju Zaresa v parlamentu smo govorili z vodjo njihove poslanske skupine, Francom Jurijem:



Odbor za svetovno dediščino je v sklopu 35. zasedanja v Parizu skupno nominacijo prazgodovinskih kolišč okoli Alp uvrstil na Unescov seznam svetovne dediščine. Nominacijo, ki jo je odbor soglasno podprl, so skupaj oddale Slovenija, Švica, Avstrija, Nemčija, Francija in Italija. Prazgodovinska kolišča na ljubljanskem barju so pri nas zastopana z dvema lokacijama v občini Ig, skupno pa zajemajo izbor 111 od 1000 znanih arheoloških najdišč kolišč v omenjenih šestih državah. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin, ki imajo zaradi nahajanja pod vodo, na obrežjih jezer in rek ali v močvirjih zelo dobre pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so tkanine, les, ostanki rastlin in okostij. Na podlagi teh ostankov podajajo kolišča jasno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi. Več o uvrstitvi in kaj to pomeni za nadaljnja izkopavanja, nam je povedala Barbara Zupanc iz Krajinskega parka Ljubljansko Barje:



OFF Program je pripravil Luka Tetičkovič.