Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JANIČARJI STARE EVROPE (2067 bralcev)
Sreda, 29. 6. 2011
tomazza



Da lahko tudi na teh geografskih širinah sploh govorimo o kompleksu janičarstva, se je v slovenski literarni zgodovini z zgodovinsko povestjo „Jurij Kozjak, slovenski janičar“ pobrigal že pisatelj Josip Jurčič. Da pa za razliko od samih janičarjev kompleks janičarstva tudi na Slovenskem očitno živi naprej, pa so nazadnje s sporočilom javnosti o povečanem številu ilegalnih prebežnikov preko hrvaške meje, dokazali tudi v domači Policiji ...
Da lahko tudi na teh geografskih širinah sploh govorimo o kompleksu janičarstva, se je v slovenski literarni zgodovini z zgodovinsko povestjo „Jurij Kozjak, slovenski janičar“ pobrigal že pisatelj Josip Jurčič. Prve janičarske enote, ki so si jih sicer omislili za časa otomanskega imperija tam enkrat v 14. stoletju, so sestavljali nemuslimani, predvsem krščanski otroci in vojni ujetniki z Balkana in Zakavkazja, ki so bili kot nemuslimani sicer izvzeti iz vojaške obveznosti. Janičarji so bili v vseh pogledih podrejeni samo sultanu. V zameno za svojo lojalnost pa so dobili mnoge ugodnosti in privilegije. Poleg stalne plače so v vojnem času dobivali tudi del plena, imeli visok življenjski standard in ugleden družbeni položaj. Janičarjev so se v otomanskem imperiju sicer znebili predvsem zaradi stroška prevelikih plač leta 1826, dve leti kasneje pa je takratni sultan Mahmud II. zaplenil še vse njihovo zadnje preostalo premoženje. Za razliko od samih janičarjev pa sam kompleks janičarstva tudi na Slovenskem očitno živi naprej, kar so nazadnje s sporočilom javnosti o povečanem številu ilegalnih prebežnikov preko hrvaške meje, dokazali tako v domači Policiji, kot vseh medijskih trobilih državotvornega diskurza, ki so ga brez dlake na jeziku povzemala.

Tako je bilo včeraj v domačo javnost gladko lansirano sporočilo, ki so ga pripravili v za to pristojnih službah domače Policije. V njem že uvodoma piše, da slovenski policisti v zadnjem mesecu ugotavljajo povečanje števila nezakonitih prehodov državne meje, in sicer iz Hrvaške v Slovenijo. Šlo naj bi za zakasnjen učinek povečanega pritiska nedovoljenih migracij na grško-turški meji, torej za ljudi, ki, ojojjoj, že drugič prestopajo zunanjo scengensko mejo na nezakonit način. Kljub temu da pa skupna številka nelegalnih prebežnikov sicer ni velika, pomeni pa le odstopanje od dolgoletnega padajočega trenda nedovoljenih migracij v Sloveniji, je slovenska policija zato že okrepila varovanje državne meje na vseh kritičnih območjih ob meji s Hrvaško.

Brez dvoma politični in kapitalski gospodarji stare celine bodo nad delovno vnemo, ki so jo ob, kot sami priznavajo, niti ne tako zelo povečanemu številu ilegalnih prebežnikov izkazali uslužbenci domače policije, upravičeno zadovoljni. Prav tako bosta priložnostnega trepljanja po ramenih v ta namen gotovo da dodatno deležna tudi predsednik aktualne manjšinske vlade Borut Pahor in politična šefica domače policije, notranja ministrica Katarina Kresal. Toda da bi izboljšali varnostne razmere v državi, slovenska policija poziva vse, ki bi v bližini državne meje opazili nezakonite prebežnike, da o tem obvestijo policijo na interventno številko 113. Sicer pravijo, da je poziv državljanom k ovajanju morebitnih ilegalnih prebežnikov, na katere slučajno naletijo, predvsem preventivne narave, saj da želijo, da se ta trend ne bi nadaljeval tudi v prihodnje.

Toda ta preventiva in izkazovanje lojalnosti novodobnim gospodarjem stare celine, ki bi naj kot Evropska Unija le bila utemeljena na temeljnih človekovih pravicah vsakega na njenem ozemlju legalnega ali pač nelegalnega človeka, ima vendarle svojevrstno in prav nič zgolj kozmetično napako. Pa naj bodo prebivalci ob državni meji še tako uspešni ovaduhi pravzaprav pa janičarji novega evropskega reda, hermetično zaprte trdnjave, v kateri o svobodi gibanja in prostih migracij pač ne moremo več kar tako govoriti, to samo po sebi ne bo prav nič vplivalo na manjše število ilegalnih prebežnikov na slovensko-hrvaški, pravzaprav pa zunanji meji Schengenskega območja Evropske Unije.

Zadnji primeri nedovoljenega prehoda čez državno mejo zadevajo ilegalne prebežnike iz večinoma politično nemirnih in varnostno negotovih držav, kot so Afganistan, Iran, Irak, Egipt, Pakistan, Libija, Maroko, Alžirija, Palestina, Kongo, Senegal in Somalija. Že v časih turških vpadov na območja današnje Slovenije in Avstrije so sicer janičarja, kako posrečeno tudi za današnje primerjave, imenovali kar suženj na vratih. In naj bodo domači novodobni janičarji, torej obmejna policija in obmejno lokalno prebivalstvo, še tako uspešni in učinkoviti, to pač samo po sebi le ne pomeni, da bo poskusov ilegalnih prehodov zunanje schengenske meje, ki jo za novodobne evropske gospodarje varuje Slovenija, kaj bistveno manj, saj so vendarle neposredno povezani s kriznimi in varnostno negotovimi razmerami v državah, iz katerih prihajajo.

Enako za lase privlečena, a vsekakor nadvse zgovorna trditev za korporativno komuniciranje zadolženih uslužbencev domače Generalne policijske uprave pa je, da je takojšnja ovadba na interventno številko 113 izjemno pomembna predvsem zaradi pravočasnega preprečevanja morebitnih drugih nezakonitih ravnanj teh ilegalnih prebežnikov. Kljub temu da za razliko od janičarjev iz časov turških vpadov domači policisti za lojalnost političnim in kapitalskim gospodarjem Evropske Unije niso dobili posebnih ugodnosti in privilegijev ter da ostajajo brez deleža vojnega plena, visokega življenjskega standarda in uglednega družbenega položaja, razen če to ni v teh časih že sicer slabo plačana služba v domači Policiji, pa jim pomanjkanja janičarske lojalnosti res ni mogoče očitati.

Toda s pozivom obmejnim prebivalcem k ovajanju ilegalnih prebežnikov, češ da je to pomembno predvsem zaradi pravočasnega preprečevanja morebitnih drugih nezakonitih ravnanj se pravzaprav sama po sebi razgalja vsa prava narava staro-evropskega reda, kateremu bi naj bili kot novo-evropejci lojalni tudi slovenski državljani. Po naglo starajoči celini se res širi strah pred tako povsem legalnim, kot ilegalnim priseljevanjem. Z izjavami, kot smo ji bili priča včeraj, pa ta zgolj ideološko konstruirani strah pred priseljenci na staro celino oziroma Evropsko Unijo povsem sistemsko vzpostavlja, ohranja in vzdržuje tudi domača policija. Vnaprejšnja obtožba morebitnega ilegalnega prebežnika, ki mimogrede v evropsko trdnjavo legalno tako ali tako in kar tako sploh ne more vstopiti, ne glede na to, kako zelo je pravzaprav res v nevarnosti v domači državi, je ena navadna stereotipizacija in diskriminacija, s katero je že vnaprej kršena posameznikova pravica do azila ali kake druge oblike mednarodne zaščite v Evropski Uniji.

Ljudje namreč legalno ali pač ilegalno migriramo iz vrste različnih razlogov, nikakor pa ne zgolj za to, da bi po prestopu hrvaško-slovenske meje nadaljevali z vrsto drugih nezakonitih dejanj na obmejnih območjih Slovenije. Toda tako to gre. Ker sta janičarski kompleks in duh še kako živa tudi v sodobni domači prav po podalpsko zahojeni nacionalni novo-evropski identiteti, boste v domačem na državotvorne teme zbanaliziranem medijskem prostoru pač zaman iskali nasprotnike tovrstne mobilizacije obmejnega prebivalstva, kot si jo je s pozivom k ovajanju ilegalnih prebežnikov privoščila domača policija.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačimi policijskimi janičarji stare Evrope v zobeh poskrbel Tomaž Z.






Komentarji
komentiraj >>